Žal sva otok Samosir na jezeru Toba morala že zapustiti, saj nisva imela več časa in dopusta. Z veseljem bi še ostala kakšen dan ali dva in malce poležavala ob hotelskem bazenu. Ladjica naju je pobrala na pomolu pred hotelom ob 9. uri in do pristanišča v Parapat vozi le pol ure. Ob 10h sva imela rezerviran skupinski prevoz do hotela v Medanu. V majhen kombi so naju stlačili skupaj s petimi domačini. Plus voznik. Med potjo sva lahko opazovala le množične nasade kavčukovca podjetja Goodyear. Za slabih 200 km smo z dvema kratkima postankoma tokrat potrebovali kar 7 ur. Nama se je skoraj že zmešalo. Medana zagotovo nočem več videti. Zvečer sva lahko samo še v lokalu čez cesto spila kavo in čaj ter si v sosednji garaži privoščila še odlične domače nudle z rakci.

LADJICA Z JEZERA TOBA DO PRISTANIŠČA

Ker sva se na jezero Toba pripeljala v trdi temi, nisva niti točno videla ne otoka ne ladje. Tokrat sva z otoka odšla dopoldan, zato je bilo toliko lepše potovati po jezeru in občudovati ogromno kratersko jezero, ki ga obdajajo visoki vrhovi. V daljavi sva lahko opazovala tudi visok oblak vulkanskega prahu, saj je ogromen vulkan Sinabung kazal svojo moč in zobe. Že nekaj dni je bruhal visoko v zrak pepel in bil zelo nevaren za okolico. Ob 9. uri je ladjica pripeljala na pomol in nas odpeljala v pristanišče Parapat. Tam sva imela nekaj minut časa, zato sva skočila še na tržnico po banane in nekaj svežega tropskega sadja za na pot.

SKUPINSKI PREVOZ S KOMBIJEM DO HOTELA V MEDANU

Ko sva pred dvema dnevoma prišla v Parapat, sva si v pristanišču že vnaprej kupila prevoz za nazaj v Madan. Cena za prevoz celo do hotela v Medanu je bila res smešno poceni. Točno ob 10.00 so nas naložili v majhen kombi in sicer 7 odraslih in voznik kombija. Samo midva sva bila turista, ostali so bili domačini. Bili so neverjetno prijazni in ustrežljivi. Nenazadnje smo skupaj preživeli mučnih 7 ur v majhnem kombiju. Pot je bila res obupno dolga, gneča na cesti nepopisna, vozili pa smo se skozi vasi in manjše kraje z minimalno hitrostjo. Ob cesti smo lahko “občudovali” le nasade kavčukovca podjetja Goodyear. Kavčuk potrebujejo za izdelovanje pnevmatik za avtomobile. Žal tudi mojih in vaših. Za to so morali posekati prvotni gozd in izriniti živali (predvsem orangutane…) povsem na obrobje. Žalostno se počutiš, ko takšne stvari vidiš tudi v živo. Kavčuk pridobivajo iz drevesa tako, da zarežejo v skorjo drevesa, iz katere se izcedi mlečno bel sok lateks. Dobra stran prevoza je bil prevoz do hotela, a ker sva bila nastanjena v hotelu znotraj centra mesta, naju je šofer odložil zadnja. To je pomenilo še dodatni dve uri vožnje po mestu, ki pa je neznosno kaotično. Sem hotela kar skočiti iz kombija in peš hoditi do hotela.

VEČERJA V GARAŽI

Do hotela smo prispeli šele ob 17. uri in nisva imela nobene volje za raziskovanje mesta. Čez cesto sva se udobno namestila. Skuhali so nama odličen čaj in pravo italijansko kavo. Nato pa sva si v sosednji garaži privoščila še odlične rezance z rakci. Domačini, midva, rezanci in strašna tropska nevihta. Fantastika!

Celotni stroški dneva za 2 osebi = 92 EUR

• prevoz z ladjico s Samosirja do Parapata = 30.000 IDR (3 EUR)
• prevoz z kombijem Parapat do hotela v Medanu = 180.000 IDR (14 EUR)
• voda, banane, kruh, sladoled, Coca Cola = 48.000 IDR (4 EUR)
• čaj in kava = 40.000 IDR (3 EUR)
• večerja (nudli, voda) = 57.000 IDR (5 EUR)
• 2x mango juice = 57.000 IDR (5 EUR)
• spanje Ghandi Inn (NZ) = 398.000 IDR (32 EUR)

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,1 USD; 1 USD = 3,97 RM; 1 EUR = 4,29 RM; 1 USD = 12.500 IDR

Uporaben namig za potovanje: V Maleziji in Indoneziji se trenutno najbolj izplača vse plačevati s kreditnimi karticami in je večinoma tudi povsod možno. Devizni tečaj na vaši banki je bil pri nama tudi 10% boljši kot pa tam v menjalnicah. Kjerkoli je bilo možno, sva potem plačevala s kreditnimi karticami (Mastercard) in tako na celi poti privarčevala 170 EUR. Na kreditni kartici sva imela devizni tečaj 1 EUR = 4,70 RM.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD