V poletnih mesecih enostavno obožujem planinarjenje. Nikoli prej nisem razumela, kako lahko ljudje niso na morju in se raje podajo v planine. Kmalu sem ugotovila tudi sama, koliko lepše se je podati v osrčje naših gora, kjer uživaš samoto, tišino, sveži zrak, planinsko cvetje… za razliko od bučnega dogajanja in gneče na plaži. Tokrat sva se podala na Kokrsko sedlo, saj ga imava skoraj čez cesto in ga še nikoli nisva obiskala. 

Izhodišče za vzpon na Kokrsko sedlo v Koncu. Kamniško – Savinjske Alpe, Slovenija

Bolj poznano in obiskano Kamniško sedlo je sosed Kokrskega sedla. Kokrsko sedlo je prehod med dolino Kamniške Bistrice in Kokre. Sedlo obdajata dva visoka vrhova in sicer Grintovec ter Kalška gora. Na sedlu je postavljen tudi planinski dom (Cojzova koča), ki nudi tudi prenočišče.

Mir, tišina, sveži zrak in gorsko cvetje – lepote naših gora. Kokrsko sedlo, Slovenija

Na Kokrsko sedlo sva se podala od spodnje postaje tovorne žičnice. Do tja se pripeljemo z avtomobilom mimo koče v Kamniški Bistrici po lepi makadamski cesti. Pot lahko začnete tudi že pri koči v Kamniški Bistrici, vendar vam to podaljša celotno pot za približno eno uro zmerne hoje.

Takoj na začetku poti lahko opazite znamenitost in sicer do enega večjih ledeniških balvanov slovenskih Alp. Žagana peč je pravilno oblikovan kvader, ki je z ene strani po celotni dolžini preklan na dvoje. Skoraj popolna razpoka je široka slaba dva decimetra. Balvan ali kamnita gmota se je v zadnji poledenitvi odlomila od skale, zdrsnila na ledenik ter v njem prepotovala po dolini navzdol in nasedla na ledeniški moreni, ko se je ledenik stopil.

Znamenitost na poti je ogromen ledeniški balvan Žagana peč. Kokrsko sedlo, Slovenija

Pot je za moj okus kar precej strma in strmina ne popušča na nobenem delu poti. Najprej se vzpenjate po odprti gozdni poti, ki nato preide v strnjen gozd.

Celotna pot na sedlo je precej strma.  Kokrsko sedlo, Slovenija

Zadnja tretjina poti poteka po kamnitem pobočju, ki je precej naporna (zaradi grušča) in vas naposled pripelje na sam vrh do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Če ste dovolj zgodnji in imate dovolj kondicije, lahko nadaljujete naprej na Grintovec ali Kalško goro. Sedaj sem končno tudi (delno) videla pot, po kateri poteka znameniti gorski tek na Grintovec. Oh, kapo dol tekačem…

Zadnja tretjina poti poteka po kamnitem pobočju. Kokrsko sedlo, Slovenija

Poglede v dolino in na vrh nama je zastirala gosta megla. Kokrsko sedlo, Slovenija

Ker je bilo na vrhu precej megleno in vetrovno, sva si samo privoščila malico in (delno) uživala v razgledih na dolino Kamniške Bistrice oziroma na drugo stran dolino Kokre.

Cojzova koča na vrhu – od tukaj naprej se lahko podate še na Grintovec. Kokrsko sedlo, Slovenija

Tudi spust je precej zahteven, saj je potrebno premagati precej višinske razlike in noge že kar malce bolijo od vzpona. Ampak se ves trud izplača, ko prideš do avta in je za tabo popoln dan v planinah. 🙂

Spust je precej naporen, saj noge že precej bolijo od vzpona. Kokrsko sedlo, Slovenija

Izhodišče: V koncu (spodnja postaja tovorne žičnice za sedlo) (800 m)

Najvišja točka: Kokrsko sedlo (1.793 m)

Višinska razlika: 1.000 m

Trajanje: 2,5 ure za vzpon, 2 ure za sestop