VIETNAM IN KAMBODŽA: Sajenje riža v Ninh Binhu (15. dan)

Andreja's WORLD 20.02.2016 Oddaj komentar

Ob šestih zjutraj sva s 13-urno nočno vožnjo z avtobusom iz Hue le prispela v Ninh Binh. V trdi temi sva težko našla najinega domačina, pri katerem sva bivala naslednji dne noči. Ker je imel obe sobi polni, sva zajtrk dobila kar na njegovem dvorišču. Nase sva navlekla vsa oblačila, saj je bilo zunaj le dobrih 10 stopinj in še rahlo je rosilo. Kmalu se dogovoriva za dva šoferja z motorji za cel dan, da naju bosta peljala na oglede. Tako smo že ob osmih odrinili in si ogledali sajenje riža v Tam Cocu, tempelj Thai Vi, v skalo vkelsano pagodo Bich Dong ter jame Mua s prekrasno razgledno točko na vrhu hriba. Skozi vasi se popoldan odpeljemo še do povsem novega ogromnega tempeljskega kompleksa Bai Dinh.

NINH BINH IN SAJENJE RIŽA

Med planiranjem potovanja nisva najbolj točno vedela, v katerem obdobju bova prispela v Ninh Binh, ki je znan po čudovitih riževih poljih med skalami. Ogromna kraška pokrajina z nešteto jamami in čudovitim pravljičnim nadzemljem, kjer teče reka in še dandanes oblikuje pokrajino. Tokrat se nama je res nasmehnila sreča, saj sva prispela ravno v dneh, ko so domačini sadili riž. To je samo nekaj dni, zato se nama je pošteno smejalo. Vsi, ampak res vsi domačini so bili na svojih njivah, nežno pobirali sadike iz toplih gred, ki so si jih pridelali med zimo, na roke mehčali blatno zemljo, ki je polna vode, in pridno sadili sadike riža eno za drugo. Vsako sadiko je potrebno posaditi na roke v razmiku 10 cm in nekaj cm globoko. Čeprav so bili skoraj s polovico telesa v blatu in zunaj je bilo pošteno hladno, so naju prešerno pozdravljali. Sajenje riža pomeni za njih življenje – hrano in preživetje, zato jim ni težko opraviti tega opravila.

VOŽNJA PO REKI V TAM COC

Najbolj priljubljena točka med turisti je Tam Coc, kamor tudi iz Hanoja pripeljejo največ dnevnih turistov na izlet. V Tam Cocu vas s posebnimi čolni popeljejo med kraškimi skalami po reki Ngo Dong. Med vožnjo lahko občudujete čudovito pokrajino ter posebna plavajoča riževa polja. Midva sva se odločila, da bova raje naslednji dan obiskala Nha Trang, ki je veliko lepši in ogledate si več jam. Posebna zanimivost pa je, da tukaj čolne vozijo pretežno ženske in jih veslajo z nogami. Rok ne uporabljajo za veslanje, zato so prav posrečene.

TEMPELJ BICH DONG

Voznika naju na motorjih odpeljeta na ogled templja Bich Dong, ki je vklesan v skalo in tudi notranjost templja je potem v jami za skalo. Kar nekaj stopnic je vodilo do vrha, nato pa sva si ogledala še notranjost budističnega templja. Ker sva se povzpela kar precej visoko, nama je seveda pogled s templja segel daleč po čudoviti pokrajini.

MANJŠI TEMPELJ THAI VI SREDI RIŽEVIH POLJ

Kratek postanek smo si privoščili še pri manjšem templju Thai Vi sredi riževih polj. Kar nisva se mogla upreti domačnosti in sprehodu po ozkih stezicah sredi reke in plavajočih riževih polj. Domačini so naju pozdravljali in naju vabili k sajenju, a sva opravilo res vljudno zavrnila. Turistov ni bilo nikjer, zato je bilo res še toliko bolj doživeto in prvinsko. Res lepo doživetje.

JAMA MUA IN RAZGLEDNA TOČKA S TEMPLJEM

V kraški pokrajini so seveda vedno tudi jame s kapniki. Ogledala sva si jame Mua, ki niso za naše razmere nič posebnega, sva pa doživela prekrasen razgled z vrha skale, do katere vodi več kot 500 stopnic. Pošteno sva se namučila v tej vlagi in sopari, da sva prišla do vrha. A je bilo vredno! Prekrasen razgled na čudovito kraško pokrajino z riževimi polji. Čez dva meseca se pokrajina čudovito lesketa v rumenih in zelenih odtenkih. Takrat mora biti noro noro lepo. Naslednjič.

POKOPALIŠČA NA RIŽEVIH POLJIH

Večkrat sem že videla in tudi brala o pokopališčih na riževih poljih. Večstoletna tradicija v teh krajih namreč veleva, da mora kmet biti pokopan na svoji zemlji med riževimi polji. Tako so nastala manjša pokopališča, ki jih vidimo na vsakem koraku. Ker je seveda ogromno prebivalcev, pokopališča dandanes zasedajo že ogromne površine in tako zavzemajo rodovitno zemljo, ki jo zelo potrebujejo. 90 milijonov prebivalcev je potrebno nahraniti in vsak kvadratni meter je zelo pomemben. Sploh na Kitajskem sedaj bijejo kmetje veliko bitko za pokopališča in je tudi ogromno samomorov na ta račun, saj ne želijo biti pokopani nikjer drugje.

BUDISTIČEN TEMPELJSKI KOMPLEKS BAI DINH PAGODA

Za konec smo se odpeljali še do povsem novega ogromnega budističnega tempeljskega kompleksa Bai Dinh. Ker je bila ravno sobota, se je domačinov kar trlo in midva sva bila edina turista. To je bilo nekaj nepozabnega, saj so se mnogi želeli z nama slikati, naju ves čas naskrivaj slikali, pozdravljali, otroci so naju kar vlekli k sebi. Prav zanimiva dogodivščina. Kompleks je tako velik, da te s parkirišča odpeljejo z električnim avtomobilčkom do vhoda, nato pa se začnejo čudoviti in ogromni templji vrstiti en za drugim. Ogromni budini kipi iz zlata, oltarji, pagode ter množice domačinov v svojem svetu. Res čudovita izkušnja.