INDONEZIJA 2024: Veličastne mante in orjaške zeve (10. dan)

Andreja's WORLD 20.07.2025 Oddaj komentar

Zadnji dan v Tabariju in tudi zadnji potapljaški dan za mene na Raji Ampat. Za zadnji dan je Olen pripravil najboljši dve potapljaški mesti po mojem okusu. Najprej smo se potapljali ob Arborek Islandu in po potopu tudi obiskali vas Arborek. Zadnji potop pa sem naredila na potapljaškem mestu Manta Sandy, ki ga je potrebno rezervirati na uro, saj je lahko hkrati na njem naenkrat le 12 potapljačev. S tem ščitijo prekrasne mante pred množičnim obiskom in seveda nemotenjem njihovega procesa. Vsako dopoldne mante namreč prihajajo na t.i. “cleaning station”, kjer potem krožijo, dokler niso očiščene. Za konec bivanja sva imela še privilegij opazovati prekrasen sončni zahod. Hvala Tabari.

POTAPLJANJE

Prva postojanka Arborek Island. Nisem mogla verjeti očem, ko sem videla zaščitene zelo velike orjaške zeve. Gre za ogromne in največje školjke na svetu, ki zrastejo kar do 120 cm. Tukaj so bile vse točno tako velike in prečudovite. Njihova življenjska doba je več kot 100 let. Najdemo jih samo na nekaj mestih na svetu in redka mesta na Indoneziji jih tudi še imajo. Res so neverjetno lepe in tukaj jih je več kot 15 na enem mestu. Drugo potapljaško mesto pa je bil Manta Sandy. To potapljaško mesto je treba vnaprej rezervirati. To se mi je zgodilo prvič v življenju. In zelo je prav, da se omejuje število potapljačev naenkrat. Mante namreč prihajajo na tako imenovano čistilno postajo vsako dopoldne in mi jih ne smemo motiti pri njihovem procesu. Na peščenem dnu je tudi zarisana črta in nismo se smeli približati več kot dobrih 10 metrov stran od čistilne postaje. Na čistilni postaji so bile mante ves čas prisotne, ena, dve, tudi tri. Imeli pa smo srečo, da se nam je ena od njih celo popeljala direktno nad gravami in zaokrožila nad nami ter se vrnila nazaj na čistilno postajo. Prava poezija pod vodo. Hvaležna.

KRASEN SOČNI ZAHOD

Z Olenom sva tako pred kosilom končala najino 6-dnevno raziskovanje Raje Ampat pod morsko gladino. Naredila sem vseh 14 načrtovanih potopov in tudi zdravje mi je super služilo. Videla sem vse in res je Raja Ampat nekaj najlepšega na svetu. Več sem si sicer obetala večjih živali (sicer sploh ne vem zakaj), ampak koralni grebeni in življenje ob njih pa je neverjetno bogato. Tam se veliko dogaja v kratkem času, a ko doma pogledaš posnetke, je vse skupaj res neverjetno lepo in bogato. Naj tako ostane še mnogo desetletij. Brigitte je ponovno pripravila izjemno okusno kosilo (tunin steak), za večerjo pa sva jo nahecala, da je še enkrat naredila tunin tatar z avokadom in mangom. Ooooo, uslišala naju je in dobila sva še repete. Imela sva tudi krasno umirjeno popoldne in prekrasen sončni zahod. Prečudovit zaključek.