NORVEŠKA 2025: Let v Tromso in krasen severni sij (1. dan)

Andreja's WORLD 4 ure nazaj 1 komentar

Na pot sva se odpravila od doma ob treh ponoči, saj naju je najprej čakala vožnja do letališča v Münchnu. Ker sva potovala na Božič, so bile ceste popolnoma prazne. Prispela sva brez zapletov že nekaj po osmi uri zjutraj. Ker sva imela let okoli šele ob dvanajsti uri, sva imela čas za zajtrk in malo počitka. Let v Tromso je bil popolnoma točen in tudi pristali smo brez težav ob 16. uri. Z mestnim avtobusom sva se odpeljala v center, naredila nekaj korakov po glavni ulici, si privoščila kavo in čaj ter že pred 18. uro šla na izlet “lovljenje severnega sija“. Imeli smo veliko sreče, krasno noč in čudovit severni sij. V hotel sva prispela šele ob dveh ponoči, tako da sva bila pokonci celih 24 ur. Zelo utrujena, a tudi zelo zadovoljna.

VOŽNJA NA LETALIŠČE V MÜNCHEN

Zimska vožnja na letališče je vedno lahko zabavna ali pa tudi ne. Od doma sva se odpravila z dvema urama rezerve za vsak slučaj. Sicer je dan prej nekoliko snežilo tako pri nas kot v Avstriji, a omembe vrednega snega na cestah k sreči ni bilo, tako da sva se zelo lepo pripeljala do letališča. Avto sva parkirala v garažni hiši P3 na letališču, ki je izredno lepo urejeno in praktično znotraj glavne stavbe letališča. Imela sva kar nekaj časa do leta, zato sva malce vedrila in tudi zatisnila oči.

LET V TROMSO

Prvič sva letela z letalsko družbo Norweigan in je bilo v redu. Nismo pa na letu dobili nič, samo prevoz in prtljaga za zelo zasoljeno ceno poleta. Let v Tromso traja 3 ure in 40 minut, tako da smo lepo povsem točno pristali na severu Norveške ob 16. uri. Bila je seveda že trda tema, ker je decembra na severu Evrope polarna noč, ki traja cela dva meseca in sicer od 21. novembra do 21. januarja.

TROMSO V OBDOBJU POLARNE NOČI

Že prej sva videla cene taksijev in sva se zgrozila. Z letališča do centra približno 100 EUR za 10 minut vožnje. To ne pride v poštev. Zato sva malo raziskala in našla podatek, da je mestni promet izredno dober in točen. Na telefone sva si naložila aplikacijo Svipper, ki kaže vozne rede v živo in tudi za naprej ter z aplikacijo kupiš tudi vozovnice bodisi za vožnje ali pa tedenske/mesečno. Hitro sva preračunala, da se nama najbolj splača kupiti kar tedensko vozovnico z neomejenimi vožnjami. Nisva imela dovolj časa, da bi odšla najprej do hotela, pustila tam prtljago in se potem odpeljala v center, zato sva šla z avtobusom direktno v center mesta.

Takoj sva ugotovila, kako temno je podnevi na severu, ko je polarna noč. Čista tema ob 16. uri. Vse stavbe in ulice so zelo lepo okrašene in veliko imajo novoletnih lučk. To bistveno polepša sliko mesta v tej trdi temi skozi ves dan. Namreč v času polarne noči (21. 11. – 21.1.) sonce dva polna meseca sploh ne pride na obzorje. Se le približa obzorju nekje med 11. in 13. uro, zato je takrat malce svetleje na nebu, ampak še vedno somrak (twilight). Če je oblačno, je vse skupaj res temno. Malce sva se sprehodila po glavni ulici, naredila nekaj fotografij ter na hitro spila eno kavo in čaj v prijetnem lokalu.

LOVLJENJE SEVERNEGA SIJA

Na letališču v Münchnu sem pogledala zadnjič napoved za severni sij na spletni strani Polar Forecast, kjer v živo napovedujejo aktivnost Sonca in možnosti ogleda severnega sija. Najprej sva imela rezerviran ta izlet za soboto zvečer, a je bila za soboto zelo slaba napoved. Zato sem tik pred krcanjem menjala datum za izlet in ga prestavila iz sobote na četrtek. Bila sva zelo utrujena, ker sva se zbudila že ob dveh, a sva vseeno menjala termin. Severnega sija nimaš možnosti videti vsak dan. Ob 18h smo šli na izlet v skupini dveh velikih avtobusov. Jaz nisem niti upala, da bomo kaj videli, ker je bilo nebo res oblačno. Za severni sij potrebuješ kar tri dejavnike – sončevo aktivnost, jasno nebo z zvezdami ter čim nižjo onesnaženost neba z našimi lučmi. Tretja je zelo enostavna, prvi dve pa sta bistveno težji sredi zime.

Z avtobusom smo se odpeljali 2 uri stran blizu kraja Skibotn in se ustavili na enem parkirišču. Okrog 20:30 so se pokazale zvezde na nebu in tudi prvi znaki severnega sija. Če ste kdaj že videli severni sij, potem veste, da to pride zelo počasi na nebu. Najprej malo, potem pa ali izgine ali pa se pojača. Vsi smo zunaj zmrzovali, gledali v nebo in upali na čudež. Bilo je izjemno mrzlo, pa čeprav temperature sploh niso bile nizke. A veter naredi svoje na severu.

Na našo veliko srečo se je severni sij pošteno okrepil in iz minute v minuto je nebo postajalo veličastnejše. Videti ga je bilo nad našo glavo in čez celo nebo. Celo kar nekaj minut nam je poplesaval nad glavami. Za naju to ni bil prvi severni sij, saj sva ga videla že dvakrat na Islandiji, bil pa je izredno lep. S seboj smo imeli tudi dva fotografa, ki sta nam naredila profesionalne fotografije, ki so seveda bistveno lepše od telefonskih. Je pa res, da fotoaparat s pravimi nastavitvami vidi severni sij bolj intenzivno kot prosto oko. Midva sploh nisva fotografirala, ampak sva samo uživala v krasnem večeru. Po ogledu nas je čakalo še dve uri in pol vožnje nazaj do centra.

VOŽNJA DO HOTELA

Največji izziv pa sva imela potem ob enih zjutraj, ko sva se vrnila z izleta. Kako do hotela? Avtobusi vozijo do polnoči, s taksijem nisva želela, ker bi naju vožnja stala verjetno 200 EUR, hotel pa sva imela oddaljen 15 minut vožnje oziroma 1 uro hoje. In potem večja sreča kot pamet – ta naš izletniški avtobus je imel svoje nočno postajališče 2 minuti stran od najinega hotela. Tako naju je šofer potem peljal do tja in rešila sva velik problem nočnega pešačenja. Hotel sva imela v sklopu bolnišnice, ker je bil edini razumljivo ceno, pa še ta je bila grozljivo visoka. Soba je bila zelo enostavna s čisto posteljnino, topla, kopalnica velika in s talnim gretjem. Iz sobe sva imela krasen pogled na mesto in zaliv. Zajtrk pa je bil tudi odličen, tako da se ni kaj za pritoževati. Najboljša stvar pa je bila, da mestni avtobusi vozijo do vhoda v hotel oz. bolnišnico. Midva sva bila zadovoljna, seveda pa bi bilo bolje imeti hotel v centru mesta, a so cene res nore (začne se pri 500 EUR/noč in do nekaj tisočakov na noč).