INDONEZIJA 2026: Zadnja dva potopa in premik v Tangkoko (14. dan)

Andreja's WORLD 1 ura nazaj Oddaj komentar

Tokrat bi se morala že zjutraj premakniti na kopno in se posloviti od rajskega Murex Resorta. Ker pa so zelo prilagodljivi, sva lahko ostala še celo dopoldne in tudi na kosilu, potem pa so naju ob 13:30 odpeljali do kopnega. Tako sem jaz izkoristila še čas za dva dodatna dopoldanska potopa, po vrhunskem kosilu pa sva se poslovila od morskega dela potovanja. S čolnom smo imeli do Sulawezija le pol ure vožnje, tam pa naju je pričakal voznik, s katerim sva se odpeljala v Tangkoko, kjer je istoimenski nacionalni park. Namestila sva se v precej osnovni namestitvi in se le še sprehodila do plaže, ki pa je popolnoma črna vulkanska plaža.

ZAJTRK IN DVA DOPOLDANSKA POTOPA

Zadnji kraljevski zajtrk, nato pa zame dva dopoldanska potopa. Tokrat nam tokovi pod vodo niso šli na roko, kot vse dni do sedaj, in so našega inštruktorja presenetili, ker ni bil najbolj pri stvari. Vse dni prej so šli najprej inštruktorji v vodo na pregled toka, tokrat pa ni šel. Preveč z levo roko je tole bilo tisti dan za našo skupino. K sreči smo bili v skupini inštruktor, jaz in še dva precej izkušena potapljača. Sicer bi se lahko končalo precej slabo. Namreč takoj po spuščanju na globino, nas je ujel izredno močan “down current”. Tudi jaz sem to doživela prvič in bil je moj 150. potop v treh letih. Praktično nas je vleklo na dno z veliko hitrostjo in močjo, potapljaška ura je začela noreti, takoj smo bili na 25 metrih in še je vleklo dol. Brcala sem kot nora, a nič ni pomagalo. Vsi smo se izgubili in na 30 metrih sem takoj napihnila z zrakom cel svoj potapljaški jopič BCD, da me je potegnilo gor. Ufff, srce je noro razbijalo. Dvignilo me je na varnih 20 metrov, umaknila sem se toku in začeli smo se iskati. Jaz in fotograf sva bila skupaj, inštruktor naju je našel, četrtega starejšega gospoda pa smo izgubili. Nadaljevali smo s potopom in čez kakšnih 25 minut je do nas po čistem naključju priplaval še gospod. Kako smo bili veseli. Sicer to ni bilo prav, mi bi vsi morali ven in se najti na površju, ampak naš inštruktor ni in ni hotel ven. Velika sreča za našo skupino in vsi smo bili po tem potopu kar malce bledi. Z inštruktorjem vred. Kljub vsemu je bil potop lep, smo uživali in še srce je dobilo malo več telovadbe kot običajno. Drugi potop je bil lep, miren in brez posebnosti. Krasen podvodni svet in tako sem uspešno zaključila svojih 21 potopov na tem potovanju.

KOSILO IN PREMIK V TANGKOKO

Do kosila smo bili nazaj in po kosilu sva se lepo odpravila s čolnom do kopnega. Poslovila sva se sicer težko, a čas je bil za nova doživetja na kopnem, ki sva se jih tudi zelo veselila.

Na kopnem naju je pričakal taksist, ki sva si ga naročila pri naslednji nastanitvi. Do tja smo imeli eno uro vožnje. Nastanitve v Tangkoku so zelo osnovne. Jaz sem vzela najboljšo, ki je bila na voljo. Gospa Renny in njen sin vodita manjši družinski posel – nekaj nastanitev, restavracijo na plaži in seveda vodeni izlet v nacionalni park Tangkoko. Najina hiška je bila ob glavni cesti, imela je veliko posteljo in odličen tuš. To je pa tudi vse, kar midva res potrebujeva na potovanju.

Sprehodila sva se do njihove restavracije, da sva se dogovorila za vodeni izlet, ki se začne ob 4:30 zjutraj in se malo sprehodila po zanimivi črni vulkanski plaži. Tangkoko je res majhna vasica, kjer še praktično ni nič, razen ene trgovine in mini lokalček od Renny.