ITALIJA: Ostanki rimskega pristanišča v Ogleju

Andreja's WORLD 30.04.2014 1 komentar

Italijansko mesto Oglej, ki leži v Furlaniji – Julijski krajini, je znano po prazgodovinskih naselbinah iz 13. st. pr. n.š. Na ogled so ogled ostanki rimskega foruma, rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž “Vie Giulia Augusta”. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.

Vhod v arheološko pot Via Sacra, ki vodi do bazilike.

Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke Natisone – Torre.

Ob arheološki poti Via Sacra najdemo polno ostankov iz rimskega obdobja.

Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar Klavdij (41 – 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški akvatorij, nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone – Torre, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.

Lepo vidni ostanki rimskega pristanišča.

Zvonik bazilike, ki je tudi Unescova svetovna dediščina.

Pomembna in organizirana krščanska skupnost v Ogleju je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi Milanskega edikta. V 6. stoletju je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani Alp, na germanskem in slovenskem ozemlju do reke Drave, spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika.