SLOVENIJA: Jesenska romantika na Bledu
Na Bledu sva pogosto. Res pogosto. A vedno zvečer oziroma pozno popoldan in izključno izven poletne sezone. Brez fotoaparata. Takrat, ko ni nikogar in imava Bled le zase. Tokrat sva naredila izjemo in se do Blejskega jezera odpeljala na najlepši jesenski dan. Čeprav je bilo precej gneče, naju niti malo ni zmotila. Sončen dan brez oblaka in prijetne temperature so pisale pravo jesensko romantiko ob najlepšem jezeru na svetu.
Bled velja za najlepši turistični kraj v Sloveniji. Ob bok mu lahko postavimo le še edinstveno Postojnsko jamo. Leži na nadmorski višini 508 m sredi ledeniško preoblikovane pokrajine. Ob Bledu se dviga vrsta samostojnih vzpenin in sicer Grad, Straža, Kozarca, Osojnica in Ravnica. Naselje Bled je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so kmetje začeli prodajati najlepša zemljišča ob jezeru premožnim meščanom za gradnjo počitniških hiš.
Blejsko jezero, ki je dolgo dobra 2 km in široko od pol do 1 km, ima poleti vodo primerno za kopanje, saj se na površini segreje do 25 °C in ohrani primerno temperaturo vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne in takrat se razveselijo drsalci.
Ob obisku Bleda toplo priporočam kratek vzpon na bližnji hrib Ojstrico, na katerem je prečudovita razgledna točka. Na Ojstrico se povzpnete s ceste, ki pelje do kampa v Bledu. Izhodišč je več in so lepo označena. Dobrih 15 minut hoje po gozdu in že ste na nebeško lepi razgledni točki. Potrudite se, da boste do nje prisopihali okrog poldneva, saj je takrat sonce ravno prav visoko. Zgodaj zjutraj bo lepim fotografijam nagajalo nizko sonce. Pozno popoldan pa bo na jezero prav tako že padala senca.
Ob obisku nikakor ne smete izpustiti vožnje s pletno do Blejskega otoka. Pletne so tradicionalni čolni, ki jih izdelujejo domačini in so znane le na Bledu. Njihov izvor sega v leto 1590. Z njo se lahko naenkrat pelje 20 oseb. Pletna ima platneno streho, ki nudi zaščito pred soncem in dežjem. Upravlja jo lahko samo pletnar. Poklic je zelo cenjen in se prenaša samo iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. Pletno poganja pletnar s posebno “stehrudder” tehniko, kar pomeni stoje in z dvema vesloma.
Blejsko jezero je najbolj prepoznavno po otoku sredi jezera, na katerem stoji več zgradb. Najbolj prepoznavna je seveda cerkev Marijinega vnebovzetja, poleg nje pa so še zvonik, kaplanija in proštija, mala puščavnica. Najprej je bila leta 1465 zgrajena enoladijska gotska cerkev. Njena posebnost je bil 52 m visok prosto stoječi zvonik, narejen iz luknjičastega kamna. Cerkev je sedanji baročni videz dobila sredi 17. stoletja. Takrat so na otoku postavili tudi kapelico Matere božje ter znamenito stopnišče, ki ga sestavlja 99 stopnic. Še danes velja običaj, da če se želi par poročiti v cerkvici na otoku, mora ženin najprej nesti nevesto po vseh stopnicah.
Po ogledu Blejskega jezera z razgledne točke morate obvezno na pot okoli jezera, ki je dolga 6 km oziroma boste za njo potrebovali dobro uro zmerne hoje. Z vseh strani je Blejsko jezero prečudovito in osebno menim, da je še najlepše prav na drugi strani pri kampu. Torej stran od vrveža in hotelov. Ob jezeru boste lahko občudovali Blejski grad in cerkev Sv. Martina.
Na koncu ne pozabite na svojo nagrado ob posladku s pravo Blejsko kremšnito.
prav ni ga lepšga pogleda na Bled, kot je ta pogled z Ojstrice. Nekdo bi si moral vzet čas, se povzpet gor čisto vsak dan v letu, nardit sliko in potem naredit kompilacijo vseh letnih časov. To bi bilo prav izjemno!
Res je. 🙂 Jaz sem bila prvič. Me je kar sram. Pa skoraj vsak teden na Bledu. 🙂 Super ideja. Kakšen domačin bi pa to res lahko naredil. 😀
Res lepe fotografije in lepa predstavitev. Jaz grem običajno na Malo Osojnico, ki ima prav tako lep razgled. Škoda je le, da je zadnji žledolom naredil toliko škode, ki jo je lubadar še podkrepil.
Meni so ti jesenski dnevi najlepši … s krisatlno čistim nebom, ko so hribi kot izrezani.
Hvala Saša. 🙂 Jaz priznam, da sem bila prvič na razgledni točki. A od sedaj naprej bom vsakič. 🙂 Žal narava diha po svoje in je res naredila z žledolomom grozne spremembe. Tudi pri nas v Kamniku so gozdne poti neprepoznavne po lanskem žledolomu. Tudi meni je jesen najlepši letni čas in zadnji mesec uživam prav vsako sekundo v naravi. Naši hribi so pa itak zakon in brez njih bi težko živela. Pozdravček 🙂