Na sončno poletno nedeljo sva se odpravila na poldnevni izlet v Žičko kartuzijo blizu Slovenskih Konjic. Tja naju je vlekla bogata zgodovina kartuzijancev. Žička kartuzija je namreč eden od štirih samostanov kartuzijanskega verskega reda v Sloveniji in je nastala okrog leta 1160. Ustanovila sta jo zadnja Traungauca, štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski in njegov sin Otokar IV. Štajerski. Takrat je šlo za 19. samostan tega reda in najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in prvo kartuzijo izven matičnega območja Francije in Italije. Po zapisih naj bi 12 patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri Grenoblu prišlo v Konjice. S seboj so pripeljali tudi stavbnega mojstra, ki je vodil vsa gradbena dela. Ostanke celotnega poslopja si lahko ogledate z avdio vodičem. V ohranjenih stavbah je muzej, prikaz lončarstva in seveda zeliščarka. Na vhodu imajo tudi manjši zeliščni vrt.

ZGODOVINA ŽIČKE KARTUZIJE

V prvih letih se je kartuzija zelo težko prebijala, potem pa šele v 13. stoletju doživela razcvet po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin s strani plemičev in cerkvenih dostojanstvenikov. Kartuzijanski red se je močno razširil in razdelil na province. Žička kartuzija je pripadla Lombardski provinci. Žiče so leta 1335 postale sprva sedež Nemšle province. V kasnejših letih je Žička kartuzija še pridobivala na ugledu in pomembnosti. Vodili so ustanovitev novih kartuzij in vzgajali bodoče patre in priorje, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah in hčeriskih kartuzij. Žiče so skoraj dve desetletji (1391 – 1410) imele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu papežu. Bila je metropola tega reda in žički priorji so bili hkrati generalni priorji, kar pomeni, da so oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo velik vpliv in ugled. Kmalu so sledile težave s turškimi vpadi in kmečkimi upori. Leta 1471 so Turki razdejali kartuziji Jurklošter in Pleterje. Samostan so počasi začeli opuščati in leta 1531 so Turki napadli tudi Žičko kartuzijo. Sredi 16. stoletja je bila skoraj prazna. Kones 16. stoletja so kartuzijo ponovno malce oživili za nekaj časa, dokler ni leta 1782 cesar Jožef II. v duhu razsvetljenskih reform z dekretom za vedno ukinil samostan.

ZELIŠČARSTVO

Karuzijanci so znani tudi kot odlični zeliščarji in napisali so mnoge knjige z zdravilnimi recepti. Zeliščarka vam jih predstavi, hkrati pa lahko pokusite tudi žganje po kartuzijanskem receptu ali kupite kakšno dobroto izpod recepta kartuzijancev.

LONČARSTVO

V eni izmed zgradb si lahko ogledate tudi lončarsko delavnico in kupite kakšen lončeni kos za domov. Jaz sem si privoščila en mini potičnik za slovensko “patičko”.

ZELIŠČNI VRT IN GOSTILNA GASTUŽ

Pred vhodom v posest Žičke kartuzije je na ogled tudi manjši zeliščni vrt, ki je v lasti gostilne Gastuž. Gastuž velja za najstarejšo slovensko gostilno, ki je stara več kot 550 let (od leta 1467). Ker so polno zaposleni s sobotnimi porokami, naju žal na prijetno nedeljo ob 12. uri ni prišel na vrt nihče niti povohati, kaj šele, da bi imeli na mizi kakšen meni ali celo pogrinjek. V glavnem, ena živa mala katastrofa za takšen imeniten kraj. Pa sva morala celo sama v notranjost gostilne, da sva lahko zelo lačna vljudno zaprosila za kavo in čaj. Še to so komaj zmogli. Nimam besed.

Osnovne informacije:

• vstopnina Žička kartuzija = 4,5 EUR/odrasli (popust s Spar kartico)
• uradna spletna stran

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD