MYANMAR (BURMA): Ena in edina – Shwedagon pagoda (20. dan)

Andreja's WORLD 15.03.2020 Oddaj komentar

Z vrha gore pri Zlati skali sva šla takoj po zajtrku s prvim tovornjakom, ki je imel prostor za dve osebi. Precej tovornjakov je vozilo v koloni po strmem in vijugastem pobočju. V Kinpunu naju je čakal šofer, ki naju je odpeljal v Yangoon. Vozili smo več kot 5 ur in v Yangoonu je bila takšna gneča, da smo ubirali do hotela vse možne bližnjice in manjše ceste. Najin hotel je bil v mirni bogatejši soseski in do slavne Shwedagon pagode sva se lahko sprehodila kar peš. Shwedagon pagoda je res ena in edina. Namenoma sem jo pustila za konec, saj bi bile sicer vse druge pagode po državi dokaj nezanimive. Ko vidiš Shwedagon, ti zastane dih. Ves cirkus na ulicah pred vsemi štirimi ogromnimi vhodi je sicer odveč, a je vseeno objekt zelo lepa kulturna zanimivost. Počakala sva sončni zahod in se sprehodila nazaj do hotela.

Z GORE KYAIKTIYO V YANGOON

Takoj po zajtrku sva se s tovornjakom odpeljala po isti vijugasti in strmi cesti nazaj v Kinpun. Vožnja navzdol ni bila tako zelo divja, saj je tovornjakar vseeno moral peljati veliko počasneje kot navzgor. A vseeno smo se kar pošteno zibali na tovornjaku. V Kinpunu naju je že čakal najin šofer, s katerim smo se odpeljali do najinega hotela v Yangoon. Velika gneča je bila predvsem v Yangoonu, sicer pa smo se kar lepo peljali. V ceno sva imela vključen tudi postanek v mestu Bago, a sva prijazno odklonila oglede dodatnih templjev in pagod, tako da smo šli direktno do hotela.

SHWEDAGON PAGODA

Do ene in edine pagode sva imela 15 minut peš, tako da sva se do tja lepo sprehodila po kosilu. Pagodo zagledaš že od daleč, ker je res ogromna. Ulice so polne prodajalcev in ulične hrane, prav tako predverja pagode. Čevlje vzemite s seboj, ker jih ob prihodu nazaj sigurno ne bo več na istem mestu. Vstopnina velja samo za en dan, zato si ogled načrtujte v popoldanskih urah, tako da počakate še večerni utrip. Pa vzemite s seboj kakšno malico, saj potem pri pagodi ni nič za pod zob, ven vas pa tudi ne izpustijo. Shwedagon pagoda ali Zlata pagoda je visoka 99 metrov. Stoji na griču Singutara na zahodu jezera Kandaudži. Velja za najbolj sveto budistično pagodo v Myanmarju. Pagoda bi naj bila zgrajena med med 6. in 10. stoletjem. Po legendi pa naj bi bila zgrajena pred več kot 2600 leti in naj bi bila najstarejša budistična stupa na svetu. Stupa je bila v slabem stanju, ko jo je kralj Binja U (1323-1384) v 14. stoletju obnovil do višine 18 m. Stoletje pozneje jo je kraljica Binja Thau (1453-1472) dvignila do višine 40 m. Na terasastem hribu, na katerem stoji, je zgornjo teraso utrdila s tlakovci, dodelila zemljo in dedne sužnje za vzdrževanje. Prestol je pred odhodom v Dagon prenesla na svojega zeta Dhamazedija leta 1472. Ob njeni zadnji bolezni so njeno posteljo postavili tako, da je lahko videla pozlačeno kupolo stupe. Napisala je katalog popravil, ki so se začela leta 1436 in se končala med Dhamazedijevim vladanjem. Do začetka 16. stoletja je pagoda postala najbolj znano budistično romarsko mesto v Burmi. Vrsta potresov je v naslednjih stoletjih povzročila precejšnjo škodo. Najhujšo je povzročil potres leta 1768, ko se je zrušil vrh stupe. Kralj Hsinbjušin jo je postavil na sedanjo višino 99 metrov.

Osnova stupe je izdelana iz opeke in obložena z zlatimi ploščami. Nad bazo so terase, po katerih lahko pridejo le menihi in drugi moški. Naslednji del stupe je v obliki zvona. Nad tem delom so turban, obrnjena posoda za miloščino, sledijo obrnjeni in pokončni lotosovi cvetni listi, bananin brst in nato dežnikasta krona. Krona je posuta s 5448 diamanti in 2317 rubini. Tik pred diamantnim brstom je zastava v obliki lopatice. Čisto na vrhu je diamantni brst – 76-karatni (15 g) diamant. Pozlata na stupi je narejena iz pristnih zlatih plošč, ki pokrivajo strukturo opeke in so pritrjene s tradicionalnimi kovicami. Ljudje iz vse države in tudi vladarji so vedno darovali zlato za pagodo, ki ga je treba obnavljati. To se je začelo v 15. stoletju s kraljico Binjo Thau, ki je prva darovala zlato, ki ga je sama tehtala, in se nadaljuje vse do danes. Pagoda ima štiri vhode, vsak vodi po stopnicah na ploščad na grič Singutara. Par velikanskih leogrifov čuva vsak vhod. Vzhodni in zahodni pristopi so za prodajalce knjig, talismanov za srečo, podob Bude, sveč, zlatih lističev, kadilnih palic, molitvenih zastavic, trakov, miniaturnih dežnikov in cvetja. V navadi je, da se budistična stupa obhodi v smeri urnega kazalca.