MADAGASKAR 2022: Park indrijev in mesto upanja Pedra Opeke (12. dan)

Andreja's WORLD 25.09.2022 Oddaj komentar

Zbudila sva se v mrzlo jutro in tudi ponoči so naju debele odeje komaj grele. Zunaj ni bilo več kot 7 stopinj in ponovno je močno deževalo. Po zajtrku smo se odpeljali do bližnjega parka V.O.I.M.M.A, ki ga vodijo domačini in tako prispevala k skupnosti s svojim obiskom. Vodička naju je v močnem deževju peljala na 1-urni ogled deževnega gozda, v katerem smo predvsem iskali v naravnem okolju indrije. Gre za največjo vrsto iz vrst lemurjev, ki zrastejo do 70 cm. Seveda smo opazovali tudi druge živali in videli kameleone, ptiče in visoko v krošnji tudi enega indrija. Bila sva močno premočena, zato smo se odpeljali proti glavnemu mestu. Ker smo imeli dovolj časa, smo obiskali tudi mesto upanja argentinsko-slovenskega misionarja Pedra Opeke. Ponosno sva stopala po čudoviti vasici, ki jo je z dobrodelnimi deli in prispevki zgradil za sirote z ulic glavnega mesta. Ponovno sva prenočila v glavnem mestu blizu letališča v krasnem hotelu.

ANDASIBE – PARK V.O.I.M.M.A

V prvotnem načrtu sva imela še celodnevni obisk dveh parkov v Andasibe in ogled živali v njihovem naravnem okolju. A naju je močno deževje in nizke temperature odvrnilo od tega, hkrati pa sva imela že izkušnjo s cesto in bi lahko naslednji dan zamudila let na otok Ile Sainte Marie, kar bi nama pa res močno pokvarilo načrte in tudi cenovno bi bil to polom. Zato smo spremenili plan in si zjutraj ogledali park V.O.I.M.M.A, ki ga upravljajo domačini. Če ne bi bilo tako mrzlo in tako močno deževalo, bi si privoščila 3-urni ogled po deževnem gozdu, tako pa sva se odločila samo za 1-urni ogled. Tako in tako sva bila že v prvih petih minutah popolnoma premočena in ob nizkih temperaturah brez ustreznih oblačil je to precej nevarno početje s posledicami močnega prehlada. Vse živali sva tako in tako že videla, tako da bi bil ogled samo še češnja na torti. Videli smo dva kameleona, enega lepega ptiča in enega indrija visoko v krošnji, ki smo ga nekaj časa tudi zasledovali in predvsem poslušali njegove izrazite glasove. Žal fotografij ni, ker noben aparat ne preživi v takšnem dežju.

MESTO UPANJA PEDRA OPEKE – CENTRE MAHATSARA AKAMASOA

Počasi smo se odpeljali nazaj proti glavnemu mestu. Ker je močno deževalo večino poti, smo bili še precej bolj počasni kot včeraj. Tudi kamioni so imeli težave na cesti, zato smo večkrat tudi obtičali. Še sreča, da sva se tako odločila, ker bi sicer jutri sigurno zamudila let ob takšnih razmerah na cesti. Ko smo se približevali glavnemu mestu, smo imeli dovolj časa za kratek ovinek in obisk “mesta upanja”, ki ga je zgradil argentinsko-slovenski misijonar Pedro Opeka. Z gradnjo je začel že leta 1989 in jo nadaljuje še danes. Mesto ima vse, kar potrebuje družina. Majhne, a čudovite hiške, šolo za otroke ter tovarne za odrasle. Pedro Opeka pobira še dandanes iz ulic glavnega mesta družine, ki so ostale brez vsega, in jim ponudi novo priložnost za življenje. Mnoge družine je tako rešil z ulice in jim omogočil dostojno življenje. Mesto je res lepo urejeno, povsem čisto in prav ponosno sva stopala naokoli. Res čudovito delo!

GLAVNO MESTO TANA

Ponovno nazaj v glavnem mestu. Zdaj sva tukaj že kot doma. Na poti do lepega hotela smo se ustavili še na kosilu, nato pa sva se grela in sušila v hotelski sobi. V hotelu sva si tudi privoščila še večerjo in predvsem uživala in ogreti sobi na več kot 25 stopinj celzija. Za las sva se izognila prehladu.