Če nama pred tremi leti ni uspelo priti na vrh in sva obrnila tik pod vrhom, nama tokrat je. Ponosno sva osvojila eno najlepših gora v naših Julijskih Alpah – čudoviti Prisojnik/Prisank (2.547 m). Napovedano je bilo izjemno lepo vreme, sončno, brez oblaka in neviht ter zelo vroče. Zato sva seveda načrtovala zgodnje jutranji vzpon. Zvečer sva si že vse pripravila, tako da sva se samo zbudila ob 2:30 in praktično bila že čez nekaj minut na poti proti Vršiču. Sredi avgusta je bilo tudi ponoči na avtocesti ogromno prometa, a sva vseeno na Vršiču bila praktično med prvimi. Na nebu je žarelo na tisoče zvezd. Kako zelo lepo!

PO GREBENSKI POTI NAVZGOR

Hoditi sva začela v trdi temi ob 4:15 zjutraj. Ker je bilo za poletno jutro precej hladno, sva zelo hitro napredovala. Na razpotju sva izbrala zelo zahtevno označeno pot – grebensko pot. Prvi sončni žarki so osvetlili sosednje vrhove – Jalovec in Mojstrovki. Midva sva jih lahko ves čas opazovala, hkrati pa sva se spogledovala z najinim ciljem, ki je bil še skrit v ozadju. Pogled v Trento je bil že zjutraj prekrasen. Do naravnega spomenika Veliko Prisojnikovo okno sva zelo hitro hodila in pot ni bila zahtevna. Okno je zelo lepo, zelo veliko in skozenj je tudi precej pihalo. Potem pa se začne veliko bolj resno. Oziroma zelo zelo resno. Plezarija na vsakem koraku in po vseh štirih naprej. Varovanega je res malo oz. samo tam, kjer res nimaš niti skale za prijeti. Sicer pa čisto plezanje z vsemi štirimi in brez ene same napake. Že manjša napaka pomeni zdrs v globel in “bye bye forever”. Res moraš biti 200% na vsakem koraku in pri vsakem prijemu. Prostora ni praktično nič, samo globel levo in desno. Pot nikakor ni primerna za vrtoglave ali pa tiste, ki niso vajeni plezanja v hribih. Po prvi polički se ni nič umirilo, praktično le zadnji del do vrha je bil še najbolj “umirjen”. Uro in pol pa je adrenalin kar lepo tekel po žilah. Ne bi se branila kakšne jeklenice več na tej poti. Po dobrih treh urah in pol sva ob osmih zjutraj zelo ponosno osvojila Prisojnik. Ni od muh in zame do sedaj daleč najtežja pot. Ampak na vrhu – čista poezija! Kakšni razgledi, kakšen ponos. Nikakor ne razumem ljudi, ki tekmujejo drug z drugim. Jaz poznam samo eno tekmo – sama s seboj. In to je bila ena velika zmaga!

NAZAJ PO LAŽJI SLOVENSKI POTI

Že ko sva se vzpenjala po grebenski poti, ki je res zelo zahtevna, sva se oba strinjala, da tukaj dol ne greva. No way! In da morava najti slovensko pot, ki je nekoliko lažja oziroma najlažja pot na Prisojnik. Dobro sva si nagledala odcep že na vzponu, tako da ne bi zgrešila poti za dol. Večina pohodnikov se je odločila enako. Gor po grebenski ali po Kopiščarjevi oz. Hanzovi, dol pa potem po slovenski poti. Po eni uri uživanja na vrhu v prekrasnem razgledu, sva se odločila za sestop. Prvi del je zelo strm in tudi kasneje ne popušča strmina. Ves čas hodiš po odprtem, zato je nujno nositi čelado. Pohodniki so namreč visoko nad teboj in nehote krušijo material. Meni to res ni bilo ravno všeč, a ni druge izbire. Cik cak navzdol, prekrasni razgledi, še vedno kar nekaj plezanja po vseh štirih, predvsem pa spuščanja “po riti”. A s takšnim razgledom ni nič odveč. Počasi sva se spustila do razpotja in potem nadaljevala do izhodišča. Bilo je že zelo vroče, zato sva bila kar vesela, da sva se do avtomobila vrnila že ob 12. uri. Prekrasen in nepozaben dan v gorah.

KOSILO V KRANJSKI GORI

Kosilo sva si ponovno privoščilo v Kranjski gori v brunarici Kosobrin. Tam imava že kar svojo mizo vsak poletni vikend. Na poti domov sva se ustavila še v Mojstrani ter si v ledeni Savi Dolinki ohladila samo gležnje in kolena. Za kaj več nisva imela poguma. Ima namreč le dobrih 10 stopinj. Ooooo, prav boli. Ampak za ohladitev vročih nog pa res več kot prija.

Osnovne informacije:

• izhodišče: Vršič (1.611 m)
• cilj: Prisojnik/Prisank (2.547 m)
• midva sva šla po grebenski poti gor (zelo zahtevna označena pot) in po slovenski dol (zahtevna označena pot)
• višinska razlika na poti: 1.000 m
• čas hoje: dobre 3h 30 min gor in 3 ure dol
• oprema poleti: zelo dobri pohodni čevlji, čelada, plezalne rokavice, palice, veliko vode, ker si več čas na soncu

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD