Sredi septembra na krasno sončno nedeljo sva se podala v visokogorje. Bil je zagotovo zadnji vikend za “suh” obisk našega visokogorja in sva želela izkoristiti priložnost. Parkirala sva na Vršiču pred osmo uro zjutraj in se mimo poštarskega doma odpravila po poti na Prisank (2.547 m). Vzpon sva načrtovala po najlažji poti, ki se imenuje slovenska pot. Začetni del poti je bil prekrasen in z čudovitim pogledom na Mojstrovki, špičasti Jalovec in Kekčevo domačijo. Pot je v senci in poteka po melišču ter se lepo počasi vzpenja. Tu in tam sva zagledala tudi gamse. Kmalu pridemo do križišča, kjer se odcepi pot do vrha po grebenu, midva pa sva nadaljevala naravnost. In zgrešila najino slovensko pot… Hodila in hodila, prispela do prvih (strganih!) jeklenic, strmo nadaljevala po krušljivem terenu. Čudno nama je samo bilo, da ni nikjer nikogar. Občudovala sva lep pogled na Razor. Čelada na glavo, rokavice na roke in po vseh štirih v skalo. Hodiva in hodiva! Na nekaterih mestih je bilo že kar pestro, kar se nama je zdelo že precej čudno. Prispeva na vzhodno stran Zvonikov, kjer pot zavije nekoliko v levo in sledi vzpon po skalnatem pobočju do Kajzljeve škrbine, kjer se nam odpre razgled na severno stran. Tam srečava dva pohodnika, ki naju razsvetlita, da sva na Jubilejni poti na Prisank čez Kajzljevo škrbino, le-ta pa velja za eno najzahtevnejših planinskih poti v našem visokogorju. Opogumiva se z nadaljevanjem, a kmalu obupava, saj gre za zelo izpostavljena prečenja. Odločiva se, da bo tokrat vrh Prisanka ostal neosvojen in si privoščiva malico s pogledom na Kranjsko goro, Špik in Škrlatico. Nazaj sva se močno mučila, ker je pot strma, izpostavljena in noge so bile utrujene. Kljub temu, da nisva stala na vrhu, sva preživela čudovit dan v našem visokogorju in skoraj osvojila Zadnji Prisojnik (2.380 m). 

Osnovne informacije:

• izhodišče Vršič (1.525 m)
• skoraj na vrhu Zadnjega Prisanka (2.380 m)
• skupaj hoje = 3,5 ure gor in 3 ure nazaj
• višinske razlike na poti = 1.100 m
• obvezna oprema: gorski pohodniški čevlji (nizki ali visoki), čelada, rokavice, palice
• namig: menda je ta pot zaprta od 5.8.2020 dalje, ker je precej jeklenic strganih in je pot nevarna. Super je bilo samo to, da sva bila povsem sama na celi poti. Mir in tišina. Sicer pa (pre)nevarno in samo za zelo izkušene pohodnike.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD