EKVADOR IN GALAPAGOS 2023: Sprehod po nedavno ohlajeni lavi vulkana Sierra Negra (8. dan)

Andreja's WORLD 14.10.2023 Oddaj komentar

Najin dan se je začel za naju precej normalno z zgodnjim zajtrkom in odhodom na organiziran daljši pohod na enega najbolj aktivnih vulkanov na otočju Galapagos. Prehodili smo kar 8 km v eno smer, torej skupaj kar 16 km v prečudoviti divji naravi in sicer naprej po robu ogromnega kraterja vulkana Sierra Negra, potem pa smo se spustili na območje ravnokar ohlajene lave. Opazovali smo res noro lepo črno pokrajino, kjer se je življenje komaj začelo. Krasni pogledi so nas razvajali vse do obale. Bila sva zelo vesela, da sva se odločila za ta daljši pohod, saj takšnih edinstvenih lepot ni veliko na svetu. Tudi za naju prva izkušnja. Popoldne sva si privoščila kosilo s prijatelji in krajši sprehod po plaži.

VULKAN SIERRA NEGRA

Izlet na vulkan Sierra Negra sva načrtovala že vnaprej, saj sva si izredno želela oba doživeti to posebno izkušnjo, ki je zelo redka na celem svetu. Za naju je bil obisk takšnega vulkana tudi prva izkušnja in sva se jje izredno veselila. Izlet sva rezervirala kar v hotelu. Zjutraj so nas najprej z džipi odpeljali do izhodišča, potem pa smo od tam naredili 16 km dolg precej enostaven pohod z okoli 400 višinskimi metri. Imeti je potrebno dobro obutev in sicer obvezno superge. Na izhodišču je zjutraj malce rosilo, ker smo bili v oblakih in skoraj na višini 1.124 m, kolikor je tudi višina vulkana. Že po nekaj sto metrih so se meglice razkropile in pokazalo se je krasno sonce, ki nas je v trenutku zelo segrelo. Sonce je izredno močno, zato smo pametni nosili dolge rokave in nekateri celo dežnike. Opazovali smo naravo in bujno rastje, videli pa smo tudi zelo redkega majhnega rdečega prekrasnega ptička (angl. Vermilion Flycather bird). Če ga vidiš, prinaša srečo.

Kmalu smo prišli do razgledne točke nad krater vulkana. Waaaaaw! Kako ogromna kaldera. Nismo mogli verjeti očem in imeli smo srečo, ker ni bilo megle. Vulkan Sierra Negra je eden najaktivnejših galapaških vulkanov z zadnjim zgodovinskim izbruhom, ki se je začel junija 2018 in je trajal vse poletje. Starost vulkana in drugih vulkanov na Isabeli je težko določiti, saj so v črti sever–jug vzhodno od žarišča, ki naj bi bilo pod vulkanom Fernandina, plošča Nazca pa se premika proti vzhodu. Tako so vulkani pravokotni na žarišče. Površje Sierre Negre in njenih sosednjih vulkanov je prav tako prekrito z mlado lavo, kar še dodatno otežuje njihovo staranje. Ocena na podlagi prostornine (588 km3) in stopnje izbruhov kaže, da je Sierra Negra stara približno 535.000 let. Morfologija Sierre Negre je oblika obrnjene sklede za juho kot ostali vulkani Isabela, vendar nima tako strmih nagnjenih strani, kot so drugi. Vulkan ima največjo kaldero od vseh galapaških vulkanov, z dimenzijami 7,2 x 9,3 km, z dolgo osjo, ki poteka od jugozahoda proti severovzhodu. Kaldera je tudi najplitvejši od vulkanov Isabela s samo 100 m. Kaldera je strukturno zapletena s 14 km dolgim grebenom znotraj nje. Veliko fumarolsko območje, Volcan de Azufre, leži med tem grebenom in zahodno steno kaldere. To fumarolsko območje je ena od lokacij, kjer so bili ugotovljeni kopenski tokovi žvepla, kar je povezano s taljenjem žveplovih usedlin.

Vulkan je eden najbolj aktivnih na Galapagosu, zadnji izbruh pa se je začel 26. junija 2018, le deset dni po tem, ko je začel bruhati tudi bližnji vulkan La Cumbre. Skupina znanstvenikov je predvidela ta izbruh s pomočjo superračunalniških modelov pet mesecev preden je do izbruha dejansko prišlo. Prejšnji izbruh se je začel 22. oktobra 2005 in končal 30. oktobra 2005. Ocenjeno je, da je ta izbruh proizvedel 1,5×108 m3 lave. Kljub spremljanju GPS na Sierra Negra ni bilo vnaprejšnjega opozorila o izbruhu. Drugi izbruhi v zgodovinskem zapisu so 1911, 1948, 1953, 1954, 1957, 1963, 1979 in 2005. Izbruhi v prejšnjih letih so zabeleženi z datiranjem tokov lave, vendar njihova lokacija na vulkanu in datumi izbruha niso natančno znani.

Mi smo nadaljevali pot še naprej in do razgledne točke na manjši vulkan Chico, nato pa smo se začeli spuščati in se sprehodili po že dodobra ohlajenem delu lave. Ker smo naprej hodili po lavi zadnjih izbruhov izpred 3.000 let je bilo življenje že precej bujno. To je pomenilo nekaj zelenja, grmičevja in tudi kakšen ptič je priletel mimo. A bolj kot smo se spuščali, manj je bilo življenja. V zadnjem delu smo hodili po ohlajeni lavi stari le 25 let. Uau. Tam ni bilo nič. Praktično se je lava komaj dodobra ohladila, življenja pa ni bilo nikjer. Kot bi hodili po drugem planetu. A zavedali smo se, da tako se vse skupaj začne na vulkanski zemlji. Vroče je bilo kot v peklu, saj nas je sonce žgalo. Ko smo prispeli do lepe razgledne točke, smo se naužili prekrasnega razgleda ob malici. Res noro noro lepo. In doživetje brez primere.

Nazaj smo se vrnili po isti poti. Malce je bilo težje, saj smo se morali dvigniti nekaj sto metrov, nato pa lepo po obrobju ogromnega kraterja nazaj do izhodišča. Na vrhu je ponovno zelo rahlo rosilo iz oblakov, kar je bilo res super, da se nismo še naprej pekli na močnem soncu.

POZNO KOSILO

Precej utrujena sva se vrnila v hotel in si v restavraciji ob plaži privoščila kosilo ter se sprehodila po prelepi mivkasti plaži na otoku. Krasen dan.