EKVADOR IN GALAPAGOS 2023: Laguna Cuicocha in Otavalo (18. dan)

Andreja's WORLD 12.11.2023 Oddaj komentar

Izjemen spanec ob toplem kaminu nama je dal veliko moči za nadaljevanje poti proti severu. Še prej pa so nama posregli z vrhunskim zajtrkom s neverjetnim pogledom na prečudoviti vulkan Cotopaxi. Bilo je res sanjsko jutro brez oblaka. Cotopaxi pa je bil še bolj dejaven kot včeraj in je kar pošteno bruhal pepel. Čakala naju je tlakovana cesta s krasnimi pogledi na izjemne hribe, nato pa dalje na sever do Otavala in naprej do lagune Cuicoche. Tam sva naredila kratek postanek, nato pa se vrnila v Otavalo na znamenito tržnico z lokalnimi izdelki.

JUTRO V CHILCABAMBA LODGU OB VULKANU COTOPAXI

Zagotovo sva zadela na loteriji z izbiro tega prekrasnega lodga za prenočevanje v nacionalnem parku Cotopaxi. Ponoči naju je grel kamin, zjutraj pa sva se zbudila v prekrasno jutro brez oblaka z neverjetnimi pogledi na Cotopaxi in okoliške hribe. Res noro. Cotopaxi je bil precej živahen in je veliko bolj kot včeraj bruhal visoko v zrak pepel. Midva pa sva ga na toplem opazovala ob izjemnem zajtrku. S težavo sva se od tukaj poslovila, ker je bilo res za čisto desetko. A dolg dan je bil pred nama z veliko počasne vožnje na sever.

VOŽNJA SKOZI SEVERNI DEL NACIONALNEGA PARKA COTOPAXI

Včeraj sva v nacionalni park vstopila z zahodne smeri, kjer pride seveda 99% obiskovalcev parka. Tokrat pa naju je pot vodila na sever in sva izbrala severni vhod. Krasni razgledi na hribe, prečudovite lame, divji konji, pašniki goveda. Ampak ni bilo vse tako romantično, čakalo naju je namreč kar 20 kilometrov tlakovane ceste v zelo slabem stanju. Dobro naju je pretreslo, a midva sva privarčevala kilometre, čas in tudi opazovala sva lahko krasno naravo. Za ta del poti je res nujen visok terenski avto, ker je cesta neprimerna za navaden nizek avto.

LAGUNA CUICOCHA

Hitreje sva nadaljevala do Otavala in še naprej do lagune Cuicocha. V domačem jeziku “jezero morskih prašičkov” je 3 km široka kaldera in kratersko jezero ob vznožju vulkana Cotacachi v Cordillera Occidental v ekvadorskih Andih. Ime je laguna dobila zaradi oblike morskega prašička največjega otoka sredi lagune. Kaldera je nastala z ogromnim izbruhom pred približno 3100 leti, ki je ustvaril približno 5 kubičnih kilometrov piroklastičnega toka in prekril okolico z vulkanskim pepelom do 20 cm globoko. Dejavnost se je nadaljevala do leta 650 našega štetja. V kombinaciji z drugimi izbruhi iz bližnjih Imbabure, Mojande, Cotacachija in Cayambeja je Cuicocha odgovoren za zelo rodovitno zemljo v dolini Otavalo. Rob kaldere je izjemno strm. Jezero, ki je na najgloblji točki globoko 200 m, je zelo alkalno in vsebuje malo življenja. Pri laguni sva naredila počitek v tamkašnji restavraciji, od koder sva imela lep razgled na laguni. Po laguni se lahko zapeljete tudi z manjšo ladjico, za kar se midva nisva odločila.

TRŽNICA V OTAVALU

Odpeljala sva se nazaj v Otavalo, kjer sva tudi prenočila. Še preden sva se nastanila, pa sva se sprehodila po znameniti tržnici v Otavalu, kjer domačini pridejo z oddaljenih vasi s svojimi “ročno” izdelanimi izdelki. Tržnico in center so ravno prenavljali, zato so bile vse ceste razkopane. Ampak tržnica je vseeno delovala in domačini so lepo na stojnicah razprostrli izdelke svojih ročnih spretnosti. Nekateri so že tudi pospravljali, saj je bilo že popoldne in do teme morajo priti do svojih domov. Prevladuje seveda tekstil iz volne, po kateri so zelo znani. Tudi jaz sem si kupila lep pulover in šal, ki me bosta pozimi grela. Našla sva tudi dobre sendviče za kosilo, saj kaj drugega bolj domačega ali okusnega žal ni bilo na izbiro.

NASTANITEV V OTAVALU – LA CASA DEL LAGO

Spala sva pri eni domačinki v njeni krasni hiši na obrobju Otavala. Sicer v zaprti soseski, kjer so same bogate hiše večinoma ameriških priseljencev. Nastanitev sva izbrala zato, da sva imela avto ponoči na varnem. Sicer je bila soba lepa, kopalnica udobna in ponoči sva lahko res mirno spala.