MAROKO 2023: Ročne usnjarne in čudovita univerza v Fezu (3. dan)

Andreja's WORLD 02.01.2024 Oddaj komentar

Po dobrem spancu in odličnem zajtrku v najinem hotelu v Casablanci sva bila pripravljena na daljšo vožnjo proti severu do mesta Fez. Fez nama je bil precej s poti, a res sva si zelo želela videti posebne ročne usnjarne. Dolgih 350 kilometrov vožnje je hitro minilo, saj je celo pot lepa in široka avtocesta do Feza. Že prej sem našla super parkirišče v strogem centru ob največji usnjarni Chaouwara. Ogled usnjarne je možen s strehe njihove velike trgovine z usnjenimi izdelki. Po ogledu sva se sprehodila skozi krasno medino, sredi katere se nahaja prečudovita Al-Attarine Medresa, ki je bila včasih mošeja, danes pa je univerza. Na strehi ene od zgradb sva si privoščila tudi tradicionalno kosilo – tajine. Ustavila sva se še na lepi razgledni točki nad mestom ob grobnicah Marinid in se pred večerom nastanila v hotelu izven centra mesta.

SONČNI VZHOD IN ZAJTRK V HOTELU

S hotelske postelje sva lahko občudovala prekrasen sončni vzhod. Lepše jutro si težko predstavljaš. V hotelu sva si privoščila tudi odličen zajtrk, ki sva ga morala sicer doplačati. Sita in spočita sva lahko začela z najinim potovanjem po Maroku.

USNJARNE V FEZU

Do Feza sva se pripeljala zelo lepo in tekoče, saj vodi do tja res lepa, široka in prazna avtocesta. V mestu gre seveda malce počasneje, a sva vseeno na najin cilj prispela še pred poldnevom. Avto sva parkirala v strogem centru na parkirišču Bab Lamdoun, kjer je tudi vhod tako v največjo in najbolj znano usnjarno kot tudi v medino in do univerze. To je bil tudi najin današnji načrt in sva ga z lahkoto izpeljala. V Fezu bi seveda lahko preživela tudi kakšen dan več, a tokrat nisva imela časa. Ogledala sva si znamenitosti, ki naju najbolj zanimajo. Seveda vas bodo že pred parkiriščem začeli obletavati domačini za ogled usnjarne in za parkirišče. Malce se zdijo nadležni, a na koncu vidiš, da ti res samo želijo pokazati pravo smer in usnjarno.

Parkirala sva avto in si ogledala usnjarno Chaouwara, ki velja za največjo in najstarejšo usnjarno v mestu. Usnjarno si ogledaš s strehe prodajalne usnjenih izdelkov. Najprej te odpeljejo na streho, od koder opazuješ to izjemno ročno delo. Že od ustanovitve mesta v Fezu neprekinjeno deluje strojarska industrija in velja za eno glavnih turističnih znamenitosti. V mestu so tri usnjarne. Usnjarne so polne okroglih kamnitih vodnjakov, napolnjenih z barvilom ali belimi tekočinami za mehčanje kož. Usnjeni izdelki, proizvedeni v usnjarnah, se izvažajo po vsem svetu. Najbolj opazna značilnost Chouare in drugih lokalnih usnjarn so številne kamnite kadi, napolnjene z različnimi barvili in belimi tekočinami. Kože krav, ovc, koz in kamel se predelajo tako, da se najprej namočijo v vrsti belih tekočin, narejenih iz različnih mešanic kravjega urina, golobjih iztrebkov, živega apna, soli in vode, zato da se očistijo in zmehčajo trde kože. Ta postopek traja dva do tri dni in kože pripravi, da takoj absorbirajo barvila. Nato jih namočijo v raztopine za barvanje. Uporabljajo naravne barve, kot so mak za rdečo, indigo za modro in kana za oranžno. Po barvanju se posušijo na soncu. Nastalo usnje se nato proda drugim obrtnikom, ki ga uporabijo za izdelavo znanih maroških usnjenih izdelkov, kot so torbe, plašči, čevlji in copati, cenjeni zaradi svoje visoke kakovosti. Celoten proces izdelave usnja obsega le ročno delo in ne vključuje sodobnih strojev, metode pa so nespremenjene od srednjega veka.

MEDINA V FEZU

Nekaj korakov stran je vhod v medino v Fezu. Res je ogromna, ozka in pravzaprav kar hitro izgubiš orientacijo po teh ozkih uličicah polnih trgovin najrazličnejšega blaga. Lepo je videti, kako tradicija po svetu še živi in še niso prevladali zahodnjaški nakupovalni centri. Kar nekaj krogov sva naredila po medini in opazovala domačine tako pri prodaji kot tudi pri nakupovanju raznovrstnih dobrin.

TRADICIONALNO KOSILO NA STREHI

Med sprehajanjem po medini vas bodo hitro prijazni domačini povabili na kosilo. Ker so restavracije običajno še bolj skrite v ulicah kot trgovinice, so le ti prav dobrodošli. Midva sva bila res že lačna in sva zaupala enemu od mladeničev, ki naju je popeljal štiri nadstropja visoko v domačo restavracijo z mizami na strehi. Naročila sva tradicionalno kosilo s tremi jedmi. Za predjed so nama prinesli celo mizo lokalnih dobrot in domači kruh, ki sva jih zmazala v trenutku. Za glavno jed sva si naročila tradicionalni tajine – piščanca in mesne kroglice pečene izpod peke v tradicionalnih glinenih posodah. Njam njam. Na koncu pa so nama postregli še z ogromnim krožnikom lokalnega sadja. Odlično!

AL-ATTARINE MADRASA

V središču medine je tudi ogromna mošeja, ki jo obkrožajo različne medrese. Najbolj znana med njimi je Al-Attarine medresa, ki je bila včasih mošeja, danes pa je univerza. V medini sva se pravzaprav kar malce izgubila, ko sva iskala medrese in mošejo. A kar naenkrat prideva pred vrata res čudovite zgradbe, v katero sva vstopila skozi ogromna lesena vrata. Medresa Al-Attarine je medresa blizu mošeje Al-Qarawiyyin. Zgradil ga je marinidski sultan Osman II. Abu Said (vladal 1310-1331) v letih 1323-25. Medresa je dobila ime po Souk al-Attarine, tržnici začimb in parfumov. Velja za enega najvišjih dosežkov marinidske arhitekture, zaradi svoje bogate in harmonične dekoracije ter učinkovite uporabe omejenega prostora. Medresa je prečudovita, imela sva srečo, da ni bilo veliko obiskovalcev in sva kar malce posedela ter občudovala to resnično izjemno arhitekturo. Sprehodila sva se še po notranjosti in majhnih sobanah, ki pa jih težko fotografiraš. Krasno!

RAZGLEDNA TOČKA NAD MESTOM

Skozi medino sva se sprehodila nazaj do parkirišča, plačala za parkiranje (ni cene, ampak kolikor želiš plačati, če sploh) in se odpeljala do razgledne točke nad mestom pri grobnicah Marinid. Od tod je krasen pogled na stari del mesta, na obzidje, na medino, na ogromno mošejo z značilno zeleno streho in na okolišče hribe. Res krasna točka za ogled zgodovinskega dela Feza.

NASTANITEV DIAMANT VERT

Najino nastanitev sem namenoma izbrala povsem izven mesta in sicer na lokaciji, kjer bova zjutraj najhitreje nadaljevala pot proti jugu, ker naju je čakala res dolga vožnja. Na fotografijah je nastanitev izgledala fantastično, a v resnici je bila ena velika žalost. Bungalovi zelo lepi na zunaj umeščeni v velik park in na samem, a notranjost bungalova je bila res stara. Je bilo za preživeti za eno noč, a kaj več od tega žal ta nastanitev ni ponujala. Sva se pa zvečer lahko lepo sprehodila po parku in malce uživala v toplem večeru.