MAROKO 2023: Visoki Atlas, kasbah Amridil, dolina vrtnic in soteska Dades (5. dan)

Andreja's WORLD 02.01.2024 Oddaj komentar

Precej dolg dan je bil pred nama poln novih doživetij in seveda tudi pričakovanj. Takoj po zelo okusnem zajtrku sva sedla v najin najeti avtomobil ter se zapeljala čez hribe in doline Visokega Atlasa. Odročno in skromno življenje v hribovitem in pozimi zelo mrzlem Maroku je zagotovo tudi za domačine izziv. Vijugasta cesta se vije zelo visoko in praktično celo pot nisva srečala prav veliko vozil. Po dolgi vožnji sva prispela na ravnico in si ogledala lepo ohranjeno tradicionalno kasbo Amridil. Kosilo sva si privoščila v eni redkih restavracij ob cesti ter se sprehodila po vasi Kaalat M’Gouna, ki je znana po izdelkih cvetov divjih vrtnic. Popoldne sva prispela v sotesko Dades, ki je izjemno lepa. Bujne zelene oaze in čudovite dateljeve palme polepšajo hribovito okolico.

PREČENJE VISOKEGA ATLASA

Že takoj po res okusnem domačem zajtrku sva se odpravila na dolgo pot čez Visoki Atlas. Zelo hitro sva se začela vzpenjati, vozila po visokih planotah, zavitih cestah, majhnih vaseh in opazovala tradicionalno življenje domačinov. Tukaj ni veliko dogajanja. Tudi oljčni nasadi so povsem izginili. Oslički, tu in tam kakšna manjša njiva, predvsem pa prodaja in kupovanje plina v modrih jeklenkah. Bližala se je zima in sneg ter s tem tudi izjemno nizke temperature. Razgledi so bili vseskozi fenomenalni na celi poti. Uživala sva prav vsak kilometer prevožene poti in bila res vesela tega doživetja. Tudi cesta je izjemno lepa, še najslabši del poti je praktično bil zadnji del, ko sva se že spuščala nazaj s planote proti ravnini. Tam sva tudi zagledala največjo sončno elektrarno na svetu, katere stolp se je lesketal v sončnih žarkih že z velike razdalje.

KASBAH AMRIDIL

Še pred kosilom sva si ogledala zelo lepo ohranjeno tradicionalno kasbo Amridil, ki je blizu Skoure. Kasba je bila prvotno zgrajena v 17. stoletju. Sprva je obsegala utrjeno vas, ksar, ki je zasedala strateško lokacijo ob reki in na vhodu v palmiraje Skoura. Proti koncu 19. stoletja je M’hameda Ben Brahima Nasirija, fakiha iz lokalne privilegirane družine, ki je živela v ksarju, izbral Madani El Glaoui, da bi svoje sinove učil branja Korana. Kot nadomestilo je El Glaoui naročil svojim obrtnikom, da Nasiriju zgradijo tighremt (utrjen dvorec) pri ksarju. Danes je kasba najvidnejša zgradba in zavzema dolg južni del kompleksa, medtem ko ruševine ksarja (nekdanja vas) zavzema severni del. Kasba se je pojavila v filmu Lawrence of Arabia iz leta 1962. Še vedno je v lasti in vzdrževanju družine Nasiri, ki še naprej živi v enem delu kasbe, drugi deli pa so bili obnovljeni, da bi služili kot muzej, ki prikazujejo tradicionalno arhitekturo stavbe in lokalne tradicionalne artefakte, vključno z orodjem, stiskalnico za oljke, krušno pečjo in starim vodnjakom.

KOSILO V SKOURI

Sicer sva od Skoure veliko več pričakovala kot je v resnici izgledalo. Bila sva pa tudi že zelo lačna in utrujena, zato sva nujno potrebovala malce počitka od vožnje in dobro kosilo. Kar pošteno sva se namučila, da sva našla kaj pametnega za pod zob, a na koncu nama je uspelo. Le počakati sva morala kar precej časa na kosilo. Vmes sva se tudi mučila z bankomatom, saj nama je začelo primanjkovati lokalnega denarja. A tudi to sva uspešno rešila v bližini restavracije.

KAALAT M’GOUNA Z DIVJIMI VRTNICAMI

Ravno obratno pa je bilo v naslednjem mestu Kaalat M’Gouna, od katerega čisto nič nisva pričakovala, pa je bilo izjemno lepo mesto, polno trgovin, kavarn, restavracij in zelo urejeno glavno cesto. Tukaj je namreč zelo blizu znamenita dolina divjih vrtnic, ki cvetejo spomladi. Maročani pa spretno poberejo potem vse cvetove, jih posušijo in iz njih izdelujejo olje ter vse ostale izdelke. Glavna ulica se bohoti v izdelkih iz divjih vrtnic. Še taksiji so roza barve.

SOTESKA DADES

Še nekaj deset kilometrov vožnje je bilo pred nama do soteske Dades. Soteska je res dolga in prekrasna. Lovila sva popoldansko svetlobo, ki najlepše osvetljuje zanimive hribe, ki obkrožajo oaze ob reki in čudovite nasade dateljevih palm. Kar naprej sva se ustavljala za fotografiranje, saj je bil vsak ovinek lep in zanimiv.

TISDERINE ZAVOJI IN PRENOČITEV

Seveda soteska Dades pelje ponovno čez Visoki Atlas in daleč v notranjost. Midva sva se peljala do znamenitih zavojev Tisderine in do razgledne točke nad zavoji. Nato pa se vrnila do najine prenočitve, ki je bila precej blizu teh zavojev. Das Essalama je bila krasna tradicionalna hiša in zelo prijazen lastnik. Imela sva izjemno debelo odejo in toplo vodo, da naju ni zeblo. V teh krajih je ponoči že kar pošteno hladno.