PERU 2024: Cusco – zgodovinska prestolnica Peruja (6. dan)

Andreja's WORLD 28.09.2024 Oddaj komentar

Do Cusca naju je ločilo še 200 kilometrov vožnje po zelo podobni cesti, kot sva jo prevozila včeraj. Še bolj gost promet s tovornjaki, zaviti, nepregledni ovinki, serpentine in kanjoni. Za dobro jutro ponovno srečanje s policaji – tokrat brez kazni in podkupovanja. V prečudovit hotel na najboljši lokaciji nad centrom mesta sva se nastanila že okrog 11. ure. Peš sva se odpravila do Plaze de Armas, kjer so že potekala praznovanja ob prazniku Inti Raymi. Ogledala sva si samostan Qoricancha, nato pa si privoščila hitro domače kosilo in nadaljevala z ogledom muzeja Machu Picchu. Sprehodila sva se do slikovite soseske San Blas in si za konec ogledala še tempeljski kompleks Saqsayhuaman. Zelo lepo!

VOŽNJA DO HOTELA V CUSCU

Za dobro jutro sva morala oddelati najprej 4 ure vožnje do Cusca. Noč je bila precej naporna, saj je Matjaž imel vročino, a k sreči je Lekadol z vitaminom C naredil svoje do jutra. Na pot sva se podala zgodaj zjutraj oziroma takoj, ko se je zdanilo. Že na prvem ovinku sva imela jutranje srečanje s policajem, ki je preverjal najino zavarovanje za avto. Tokrat je bilo k sreči vse v redu in brez namišljenih kazni za naju. Cesta je bila enaka kot včeraj, le da je bilo tovornega prometa še veliko več. Praktično tovornjak za tovornjakom, ki sva jih morala prehitevati tudi v nepregledne ovinke, saj sicer do Cusca ne bi prispela 4 dni. Naredila sva ponovno 4.000 višincev gor in 3.000 dol. Cusco je še višje in mesto leži 3.399 metrov nad morjem. Okrog 11. ure sva prispela v zgodovinsko prestolnico Peruja in se nastanila v najlepši hotel s pogledom na mesto. Hotel je nad mestom in gre za zelo staro haciendo s prelepimi sobami. Avto sva z velikim veseljem parkirala in se peš podala na raziskovanje mesta.

CUSCO

Cusco Je glavno mesto regije in province Cusco in ima 360.000 prebivalcev. S perujsko ustavo je bilo mesto določeno kot zgodovinska prestolnica Peruja. Cusco je bil zgodovinsko središča Inkovskega imperija in je bil leta 1983 razglašen za Unescovo svetovno dediščino.

Domače ime mesta je Qusqu. Čeprav se uporablja v jeziku Kečua, je njegov izvor v jeziku Aymara. Sama beseda izvira iz pojma qusqu wanka (“Sovja skala”), ki opisuje mit o nastanku mesta. Legenda pravi, da je bog Inti (bog Sonca), poslal Manco Capaca in Mamo Ocllo, moža in ženo ter hkrati brata in sestro iz jezera Titicaca, da bi odkrila kraljestvo s skritim Mancovim zakladom. Iskala sta ga z zlato palico in tam, kjer se naj bi se ta najgloblje zapičila, naj bi zgradili glavno mesto Sončnega cesarstva. Tako je bila izbrana lokacija blizu današnjega Cusca. “Cozco” v starodavnem jeziku pomeni tudi “kamen mejnik”. Španski konkvistadorji so privzeli lokalno ime in ga prevedli v španščino kot Cuzco ali manj pogosto Cozco. Leta 1976 je takratni mestni župan podpisal odlok o prepovedi tradicionalnega poimenovanja in naročil v vseh uradnih dokumentih uporabo novega, to je Cusco.

Ozemlje med visoko ležečimi gorami je bilo naseljeno že 1000 let pr.n.št., Inki pa so se tod naselili okoli leta 1200. Cusco stoji na temeljih več kultur: Tawantinsuyu (star inkovski imperij) je bil zgrajen na temeljih zgradb ljudstva Killke, Španci so na temeljih nekdanjih templjev zgradili katoliške cerkve, palače in dvorce.

TRG PLAZA DE ARMAS

Le nekaj korakov naju je ločilo do glavnega trga, ki se imenuje Plaza de Armas. Trg, v času Inkov znan kot “Trg bojevnikov”, je bil v zgodovini prizorišče številnih pomembnih dogodkov, med njimi razglasitev osvojitve mesta od Francisca Pizarra. Plaza de Armas je bil prizorišče usmrtitve Tupac Amaruja II., ki je bil vodja odpora avtohtonega prebivalstva proti Špancem. Okrog trga so v španskem stilu zgrajene arkade iz kamna. Glavna katedrala in cerkev La Compañía ležita neposredno na ob trgu in zaokrožata veličastno obliko. Tukaj se odvijajo vsi pomembni dogodki, praznovanja, vsako nedeljo pa ceremonija dvigovanja Inkovske in zastave Peruja. Tudi ob najinem obisku je cel dan potekala predstavitev vseh ljudstev in skupin, ki so plesali in se predstavili v tradicionalnih oblačilih. Bližal se je namreč Inti Raymi, poletni solsticij. Mesto je bilo tako polno domačinov, da sva se le stežka premikala po ulicah.

CORICANCHA IN SAMOSTAN SANTO DOMINGO

Najin naslednji ogled je bila znamenita Coricancha in samostan Santo Domingo. Coricancha (Quri Kancha ali “Zlato dvorišče”) je bilo najpomembnejše inkovsko svetišče posvečeno Sončnemu bogu (Inti). Najstarejši del je zgrajen iz zelenega diorita, rdečega andezita, v vrtu pa so deli prostorov iz sivega andezita. Sobe so imele niše za mumije in vrata trapezoidnih oblik, ki so bila namenjena Soncu, Luni, zvezdam, strelam in mavrici in so značilne za inkovsko arhitekturo. Sobe so bile nanizane okoli velikega osrednjega dvorišča z vodnjakom na sredini. Poleg ezoteričnega pomena barv in bogastva, ki jih vsebuje zgradba, arhitektura odraža trdnost andske okolice, kot tudi mojstrstvo njenih graditeljev. Tempelj sonca je bil v notranjosti obložen z zlatimi ploščicami, tam je trajno gorel sveti ogenj in svetloba, ki jo je oddajal, se je odbijala od zlata, kar je dajalo vtis, da v sobo svetijo sončni žarki in še posebej osvetljujejo človeško figuro idola Punchao (kar pomeni dan).

Na mestu templja so Španci v renesančnem slogu zgradili samostan Santo Domingo. Po zadnjem potresu, ko je bil samostan precej poškodovan, so restavratorji stari inkovski tempelj restavrirali znotraj samostanskih zidov ter uredili več zbirk in predstavitev inkovskega verovanja, kot tudi maketo prvotnega tempeljskega kompleksa. Samostanska stavba z enim baročnim stolpom presega višino mnogih drugih stavb v mestu. V notranjosti je obsežna zbirka slik Cuzco šole.

HITRO KOSILO V DOMAČI RESTAVRACIJI

Pošteno sva bila že lačna, zato sva zavila v domačo restavracijo na odlično kosilo. Jaz sem si izbrala tortiljo (beri jajčno omleto) s šampinjoni in avokadom, Matjaž pa seveda zrezek. Super in poceni.

MUZEJ MACHU PICCHU

Na glavni ulici je tudi muzej Machu Picchu, v katerem si lahko ogledamo celotno zgodovino odkritja. Razstavljeni so predmeti, ki so jih našli, orodje, oblačila in celo mumijo. Pritegnil naju je tudi film in pa odlična maketa. Namreč kmalu bova Machu Picchu zagledala tudi v živo.

SOSESKA SAN BLAS

Peš sva se sprehodila še do soseske San Blas. Nisva imela več veliko časa, a vseeno sva naredila kratek ogled, predvsem pa sprehod po soseski. Obrtniška stanovanjska soseska z delavnicami in trgovinami, je eden izmed najbolj slikovitih predelov mesta. Poznana je postala po tem, ko so se vanjo naselili umetniki Mendivil, Olave in Merida. Ulice so strme in ozke, hiše so zgrajene v španskem slogu na inkovskih zidovih.

KOMPLEKS SAQSAYHUAMAN

Za konec dneva sva si ogledala še kompleks Saqsayhuaman. Tudi če sva videla mnoge oddaje kompleksa, je doživetje v živo povsem nekaj drugega. Wooow! Kompleks naju je pravzaprav pustil odprtih ust, predvsem pa tudi vprašanja: Kdo za vraga je to zgradil v tistih časih praktično brez pravega orodja? Saqsayhuaman je obzidan kompleks na severnem obrobju mesta Cusco. Zgrajen je v 15. stoletju, kot mnoge druge inkovske konstrukcije, iz natančno klesanih velikih kamnitih blokov na suho sestavljenih v zid. Vsak balvan je natančno razrezan (klesan), da se med seboj tesno prilegajo brez malte. Novembra 2008 so arheologi ugotovili, da so pred Inki, avtohtoni prebivalci kulture Killke na tem mestu okoli leta 1100 že zgradili zidan tempeljski kompleks, akvadukt in cesto, ki povezuje prazgodovinske objekte. Vsako leto junija se tukaj odvija festival Inti Raymi, poklon soncu, ki privablja množice obiskovalcev. Veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Midva sva mnenja, da takšnega kompleksa naša civilizacija ni zmožna zgraditi.