PERU 2024: Collpa Chuncho – glina za are in papige (19. dan)

Andreja's WORLD 23.03.2025 Oddaj komentar

V Puerto Maldonado sva prišla še z enim posebnim razlogom. Dolga leta sva po televiziji gledala oddaje, ki so jih snemali na tem mestu. Želela sva si opazovati veličastne are in druge papige, kako zjutraj pridejo ob reko jesti glino z izpostavljenih rečnih bregov, saj je bogata z minerali, zlasti natrijem in deluje kot naravno razstrupljanje. To počnejo zato, da nevtralizirajo toksine, ki nastanejo v njihovih telesih med zaužitjem vsakodnevne prehrane. Lokacija se imenuje Collpa Chuncho in se nahaja v nacionalnem parku Tambopata. Do tja smo imeli kar nekaj vožnje po mistični reki skozi Amazonijo.

NACIONALNI PARK TAMBOPATA – COLLPA CHUNCHO (Macaw Clay Lick)

Na izlet smo se odpravili že ob 3h zjutraj. Najprej 2 uri z avtomobilom, nato pa še več kot 1 uro vožnje s čolnom po reki v nacionalnem parku Tambopata. Vožnja s čolnom je bila prav filmska. Vozili smo v hladnem in vlažnem okolju, v megli in med podrlimi drevesi, ki so plavali po reki. Mistično in amazonsko, a hkrati zelo nevarno v tako majhnem čolnu in za povrh še v trdi temi. Do Collpa Chuncho smo prispeli ob zori in se nastanili ob reki. Bilo nas je za štiri čolne. Vodiči so namestilil kakovostne daljnoglede. Slišali smo prve are in papige, zato je ogled veliko obetal. A megla se ni in ni hotela dvigniti. Po dobri uri se je sicer megla umaknila, a papig v večjem številu ni bilo več na spregled, saj pridejo samo ob zori. Videli smo veliko parov papig na daleč, nekaj ar na daleč v drevesih, a videnem prizoru iz dokumentarnih serij se nismo niti približali. Zelo sva bila razočarana, ker v resnici je bil kar en zelo drag “turistični nateg”.

Posregli so nam zajtrk na prostem, nato pa smo se s čolnom odpeljali še do druge lokacije v bližini, kjer so včasih papige prihajale tudi v velikem številu. Vse bolj se mi je dozdevalo, da nas malo vlečejo za nos in so se papige že zdavnaj umaknile na kakšno bolj umirjeno lokacijo, kamor pač turisti ne prihajajo. Bili smo povsem tiho in zelo daleč, a vseeno živalim tega ni treba prenašati. Pač se premaknejo bolj daleč v divjino, ki je je tukaj res še na pretek. Tudi na drugi lokaciji ni bilo nič posebnega.

Sledila je še tretja lokacija, ki pa je bila praktično prvotna lokacija za opazovanje ar. Tokrat smo stopili iz čolna in na brežini zagledali povsem sveže stopinje jaguarja. Hm, to je bila lepa popotnica, a seveda jaguar se nam je spretno skril že zdavnaj. Sprehodili smo se skozi amazonski gozd do razgledne ploščadi, nekaj časa opazovali okolico, a tudi tokrat nismo imeli nobene posebne sreče. Hkrati pa je ta del že tako zaraščen, da tudi videli ne bi nič, četudi bi prišla kakšna žival.

To je bilo to od izleta, po isti poti smo se najprej s čolnom po reki odpeljali do kopnega in nato še dve uri vožnje z avtomobilom do hotela. Privoščila sva si kosilo in uživala pred hotelom. Moram priznati, da so are in papige nenehno švigale mimo naju in sva jih praktično zastonj videla in slišala veliko več kot na celem izletu za vrtoglavih 400 EUR. Ampak priznam, da izkušnja nočne mistične vožnje po Amazoniji pa tudi ima svoj čar.