INDONEZIJA, TAJSKA IN MALEZIJA 2024: Načrt potovanja (30 dni)
Niti v najlepših sanjah si nisem predstavljala, da si bom še drugo leto zapored lahko privoščila enomesečni oddih v Aziji. Lani sem bila nepričakovano kar dvakrat na Maldivih in enkrat na Tajskem. Še drugo leto zapored sem imela veliko več prostih dni kot Matjaž, zato sem se sama na hitro odpravila na daljše potapljaško potovanje. Ker sem imela le nekaj dni časa za načrtovanje 30-dnevnega potovanja, sem izbrala 5 dih jemajočih potapljaških lokacij, a vseeno logistično dobro povezanih, da nisem izgubljala preveč časa. Hitro je padla odločitev – nacionalni park Komodo, Nusa Penida, Gili Meno v Indoneziji, otoki Similian in Koh Lipe na Tajskem, vmes pa sem imela samo hitre postanke v Kuala Lumpurju in na otoku Langkawi v Maleziji. Vse je šlo po planu – naredila sem neverjetnih 43 potopov in opravila tečaj za potapljanje z obogatenim zrakom (Nitrox). Neskončno hvaležna življenju za priložnost.
PRED POTOVANJEM: Kdaj, zakaj in kako?
Tokrat nisem jaz izbirala datumov, ampak so jih izbrale kar življenjske odločitve. Menjala sem službo in imela preostali dopust, ki sem ga s pridom izkoristila. Hitro sem se organizirala in v nekaj dneh odpotovala. Potovala sem praktično cel oktober in sicer od 30.9. – 29.10.2024. Oktobra je vreme v tem delu Azije kar solidno. V Indoneziji se glavna sezona počasi končuje in prihaja deževno obdobje, turisti pa so tudi počasi odšli domov. Na Tajskem pa se sezona šele počasi začenja. Je še vedno deževno obdobje, a meni je bilo ključno, da se odpravim za 5 dni na potapljaško ladjo na otoke Similian. To sem si res želela od nekdaj in sem si uspela uresničiiti veliko željo. Vse tri destinacije sem tudi zelo dobro poznala, saj sem bila v Maleziji drugič, na Tajskem že četrtič in v Indoneziji že tretjič.
PRENOČIŠČA NA POTI
Na celotnem potovanju po Indoneziji, Tajski in Maleziji sem imela skupno skupno 27 nočitev. Večinoma sem spala po zelo lepih hotelih in vedno v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico in vročo vodo. Če sem le dobila, sem najraje bivala kar v potapljaških centrih, ker je to najbolj priročno, saj sem se z njimi tudi praktično vsak dan potapljala. Hkrati pa nudijo popuste za takšne pakete bivanja in potapljanja. Za vse nočitve sem na potovanju skupaj odštela 1.686 EUR, kar pomeni v povprečju 69 EUR na nočitev z zajtrkom. V vseh nastanitvah sva imela tudi zajtrk, ki je bil običajno izjemno okusen. V ceno bivanja na potapljaški ladji na otokih Similian na Tajskem pa sem imela vključeno vso hrano in še 16 potopov.
HRANA NA POTI
Vse tri države v Aziji so zame kulinarični raj. Tokrat sem sicer večino časa preživela v Indoneziji in na Tajskem, kjer sem imela zelo okusno hrano pri vsakem obroku. Doma nikoli ne jem palačink za zajtrk, tam sem jih praktično jedla skoraj vsak dan. Še posebej vse dneve, ko sem imela potem takoj potapljanje. Nekako mi najbolj ustrezajo. V dnevnih potapljaških izletih sem imela običajno vključeno tudi kosilo in sveže sadje, tako da po končanem izletu nisem imela niti velike želje po večerji. Za večerjo sem se običajno samo še malce posladkala z mangom ali kakšno sladico.
VSI STROŠKI POTOVANJA
Moje 30-dnevno potovanje se je zgodilo res popolnoma nepričakovano, saj sem imela nekaj prostih tednov in nisem oklevala niti sekundo, da jih ne bom izkoristila na polno. V nekaj dneh sem si pripravila pravo potapljaško razvajanje v Aziji in hitro izbrala nekaj najlepših destinacij za potapljanje, ki so seveda tudi primerne za mesec oktober. Naredila sem kar 43 potopov, ki sem jih doma načrtovala in kolikor mi je sploh čas dopuščal. Prvič sem se celo odpravila na potapljaško ladjo (divers liveaboard) za 6 dni in 5 noči. Za celotno potovanje sem zapravila 5.309 EUR. Potovanje zagotovo vredno vsakega centa, ker je bilo neponovljivo in za mojo dušo neprecenljivo.
NAČRT POTOVANJA PO DNEVIH – 30 dni
MALEZIJA 2024: Iz Ljubljane v Kuala Lumpur (1. dan)
Hitro sem se spakirala v moj najljubši mini 40-litrski backpack in se v ponedeljek zjutraj s težkim srcem za mesec dni poslovila na Brniku od svojega najdražjega. Priznam, da sem imela spet rosne oči, ampak ponujene enkratne priložnosti v življenju je pač treba izkoristiti in zajeti z veliko žlico. Letela sem z Brnika najprej v Istanbul z mojo najbolj priljubljeno letalsko družbo Turkish Airlines. Na letališču v Istanbulu sem že kot doma in poznam vsak kotiček letališča. Imela sem dobre tri ure časa za prestop, zato sem se že kot običajno razvajala v IGA Lounge-u. Čakal me je še dolg nočni let v Kuala Lumpur, ki mi je minil brez težav, saj sem večino časa lepo v miru prespala.
INDONEZIJA 2024: Iz Kuala Lumpurja naravnost v Labuan Bajo (2. dan)
Zjutraj ob 7h po lokalnem času smo pristali v Kuala Lumpurju. Bila sem pogumna in sem že prej kupila letalske karte takoj za naslednji let. Sprva sem mislila, da moram leteti na Bali v Indoneziji in nato iz Balija v Labuan Bajo, a so me na Air Asia neskončno razveselili s povsem novo mednarodno direktno linijo iz Kuala Lumpur v Labuan Bajo na indonezijskem otoku East Nusa Tengarra. To je zame pomenilo izredno skrajšanje potovalnega časa in tudi denarja.
INDONEZIJA 2024: Morske želve in skati v NP Komodo (3. dan)
Takoj pod vodo. Nisem izgubljala niti dneva za poležavanje in počitek. Ob 7h zjutraj sem morala biti že v potapljaškem centru, kjer smo imeli vsi potapljači brezplačen zajtrk. Nato so nas po znanju razvrstili v 5 skupin in skupaj smo zakorakali proti marini v Labuan Bajo. Tam je sidranih nešteto potapljaških ladij tako za enodnevne kot tudi večdnevne potapljaške izlete. Jaz sem se odločila za enodnevne izlete, ker mi le-ti nudijo potem veliko več popoldanske svobode na kopnem.
INDONEZIJA 2024: Mante in krasne korale v NP Komodo (4. dan)
Novi dan, enak spored. Le da sem se tokrat tudi prestavila s spanjem v svoj potapljaški center, ker se je končno sprostila ena soba za mene. Tukaj sem ostala potem naslednje 4 noči. Ob 7h na zajtrku, potem pa enak spored kot prejšnji dan. Tokrat mi je bilo že vse zelo domače, poznala sem že skoraj vse potapljače, saj mnogi pridejo vsaj za 4 ali celo veliko več dni. Tako smo bili že prava majhna družina. Danes je bil TOP dan, saj so bila na sporedu tri najboljša potapljaška mesta – Siaba Besar, Manta Point in Batu Pengah. Bila so noro lepa potapljaška mesta. In wow – mante, mante, mante. Dve manti sta nam zapeljali skoraj čez glave, ko smo jih mirno opazovali. Res neverjetno lepo in videli smo jih celo večkrat na potopu. Noro lep in bogat podvodni svet.
INDONEZIJA 2024: Morski psi in veliki zobati šnjuri v NP Komodo (5. dan)
Ponovno sem bila na potapljaški ladji. Zdaj je teklo že vse kot po maslu. Le precej bolj utrujena sem že bila, saj je bil že tretji potapljaški dan zaporedoma. In seveda še od doma in od poti si nisem niti malo odpočila. Ampak nisem se vdala, bil je najlepši dan. Na sporedu so bila najboljša potapljaška mesta – Crystal Rock, Castle Rock in Cauldron Komodo. Najboljša in tudi najtežja. A to smo izvedeli šele na koncu potopov. Še sreča.
INDONEZIJA 2024: Dan za počitek v Labuan Bajo (6. dan)
Končno je napočil dan za počitek. Lahko bi sicer šla ponovno na tri potope, ampak sem imela že v prvotnem načrtu dan za počitek, ker sem vedela, da ga bom krvavo potrebovala po celotni poti do sem in treh potapljaških dnevih s tremi potopi. In res sem ga. Naspala sem se, nato pa počasen zajtrk, sprehod po majhnem mestecu Labuan Bajo, lahko kosilo, odlična masaža in veliko počitka.
INDONEZIJA 2024: Varani v nacionalnem parku Komodo (7. dan)
V Labuan Bajo vsi ponujajo enodnevni izlet v nacionalni park Komodo. Vsi enak izlet, ob enaki uri in za enako ceno. Nimaš v resnici kaj zgrešiti. Sicer sem želela na ogled varanov na otok Rinca, ki je manj obljuden, a praktično tega izleta nihče ne ponuja. Lahko samo zakupiš cel čoln, kar bi se izplačalo pri minimalno šestih potnikih. Nekaj smo se sicer organizirali s potapljaškimi prijatelji, a je na koncu padlo v vodo. Še sreča, ker je bil ta “turistični izlet” prav super organiziran. Gneča pa je seveda bila nepopisna, a to sem tudi pričakovala. Imela pa sem se prav fino in res je bil lep celodnevni izlet.
INDONEZIJA 2024: Let na Bali in s čolnom na Nuso Penido (8. dan)
Dan za premik na mojo drugo destinacijo na potovanju. Zjutraj sem imela najprej uro in pol leta z Air Asia iz Labuan Bajo na Bali. Na Baliju sem si naročila Grab prevoz do Sanurja, od koder je potem samo 15 minut hitrega čolna na Nuso Penido. Pristanišče na Nusi Penidi je eno samo gradbišče in do hotela smo vsi turisti pešačili mimo odlagališča smeti. Woow, to pa je dobrodošlica. Vidi se, da je blizu Bali in je množica dnevnih turistov, ki pridejo na Nuso Penido samo zaradi ene instagramerske fotografije. Jaz sem prišla seveda samo zaradi potapljanja in me nič drugega tokrat ni zanimalo, zato sem si tudi hotel rezervirala povsem zraven potapljaškega centra in pristanišča za čolne, da ne hodim daleč vsak dan.
INDONEZIJA 2024: Mante in barakude ob Nusi Penidi (9. dan)
Naslednje tri dni sem imela podoben program, ki je vključeval dopoldanska dva potopa na različnih lokacijah okoli otoka Nusa Penida. Okoli otoka so lepa potapljaška mesta, večina pa si jih želi seveda na Manta Point. Vozijo samo na dve različni potapljaški turi – Manta Point oz. na ostala lažja potapljaška mesta. Jaz sem se seveda takoj odločila za Manta Point za prvi dan. Najraje imam ritem dveh dopoldanskih potopov do kosila, nato pa prosti čas za kosilo, sprehod in počitek. Potopa sta bila izredno lepa in bogata, videli smo mante, korale pa žal precej uničene, zaradi množičnega brezglavega turizma. Popoldne sem pojedla za kosilo odlično pečeno ribo na žaru in s plaže opazovala krasen sončni zahod.
INDONEZIJA 2024: Gromozanska morena ob Nusi Penidi (10. dan)
Enak spored kot včeraj, le da sem si tokrat izbrala drugi dve potapljaški mesti. Torej dva potopa v bolj mirnem morju in malce bolj toplem morju. Tokrat smo šli na potapljaški mesti Toyapakeh in SD. Potopa sta bila krasna in po mojem mnenju še veliko lepša in bogatejša kot včeraj. Doživela sem tudi vrhunec mojih dosedanjih potopov – videli smo namreč gromozansko moreno (Giant Honeycomb Moray Eel). Bila je tako velika, da nisem upala niti približno blizu. Dolga je bila 3 metre, samo glava je bila več kot pol metra velika. Oooo, kako lepo. Presrečna in zadovoljna z novimi podvodnimi izkušnjami. Popoldne sem si privoščila okusen pad thai za kosilo in sprehod, med katerim sem opazovala veliko praznovanje domačinov v templju Pura Penataran Ped. Vsi domačini so bili oblečeni v praznične saronge in prihajali na ceremonijo.
INDONEZIJA 2024: Mante in plamenke ob Nusi Penidi (11. dan)
Za tretji in tudi zadnji potapljaški dan ob Nusi Penidi sem si ponovno izbrala isti dve potapljaški mesti kot prvi dan in sicer Manta Point Nusa Penida in Crystal Bay. Tokrat sem že vedela, kako bo hladno in sem se malo bolj mentalno pripravila na mraz. Izposodila sem si tudi neopren potapljaško kapo. Ker me ni zeblo v glavo, je bilo mnogo bolje. Potopa sta bila ponovno izredno lepa in bogata. Videli smo dve manti, ki sta se pripeljali mimo nas. Sicer pa kup zanimivih rib in veliko razigranih plamenk. Krasne zdrave korale so nam polepšale dan z mnogimi majhnimi ribicami. Po kosilu sem si za konec privoščila še masažo celega telesa in moj dopust na Nusi Penidi se je počasi bližal koncu. Potopi so bili izjemni in sem se bova skupaj zagotovo še vrnila, da raziščeva s skuterjem tudi cel otok in ter lepe plaže.
INDONEZIJA 2024: S čolnom na rajski otok Gili Meno (12. dan)
Dan za počitek in premik na novo, mojo tretjo destinacijo na tem potovanju. Že doma sem si izbrala Gili Meno. Pred leti sva skupaj potovala po Baliju in takrat izbrala Gili Air, ki nama je bil všeč. Gili Meno pa velja še za bolj miren in manj poseljen otok od Gili Aira. Dopoldne sem se sprehodila še na lokalno tržnico na Nusi Penidi, opoldne pa sem imela hitri čoln do otoka Gili Meno. Prestopiti sem morala na drug čoln na Gili Airu. Ob pristanku na otoku sem začutila, da je to to. Kar peš sem se sprehodila do svoje nastanitve na severo-zahodnem delu otoka. Do tja sem potrebovala 20 minut in smejalo se mi je do ušes, kakšen biser sem našla v teh prepolnih turističnih časih. Sem se zagotovo še vrneva skupaj.
INDONEZIJA 2024: Želve in Mobula Rays ob otokih Gili (13. dan)
Moj prvi potapljaški dan na otoku Gili Air se je začel fantastično. Najprej za zajtrk palačinka z bananami in medom, nato teoretični tečaj Nitrox, sledila pa sta še dva potopa z Nitrox zrakom. Potapljaških mest v okolici Gilijev je veliko, inštruktorji so jih izbirali glede na vreme. Delali smo vsak potop posebej, torej smo se vsakič vračali nazaj do potapljaškega centra. Vsa potapljaška mesta so namreč zelo blizu in je to izvedljivo. Meni je to odlično. Prvi dan smo obiskali potapljaški mesti Sunset Reef in Turtle Heaven. Končno je imelo morje blizu 30 stopinj, zato me ni več zeblo pod vodo. Ni treba dvakrat ugibati kaj smo videli – nešteto ogromnih morskih želv, zdrave koralne grebene in celo dve mali manti (Mobula Rays). Prekrasno. Sledilo je popoldansko kosilo, sprehod po otoku in uživancija ob lepem sončnem zahodu. Vesela!
INDONEZIJA 2024: Potopljena ladja ob otokih Gili (14. dan)
Bila sem spočita in sem zelo zgodaj vstala. Praktično pred vsemi in še pred sončnim vzhodom sem šla na dolg sprehod po plaži. Obožujem jutranjo tišino, jutranji mir in sončni vzhod. Po zajtrku sem šla na dva potopa in sicer na Trawagan Shark Point in Gili Halik. Prvi je bil zelo poseben, saj je na globini 30 metrov potopljena ogromna ladja in življenje okrog nje je res bogato. Videli smo tudi spotted eagle ray, veliko morskih želv, trde in mehke korale ter veliko rib. Zelo lepa potopa sta bila. Sledilo je samo še okusno kosilo in dolg večerni sprehod po otoku.
INDONEZIJA 2024: Želva na koralnem fotelju ob otokih Gili (15. dan)
Še tretji in tudi zadnji potapljaški dan na zdravih koralnih grebenih v okolici otokov Gili. Jutranja običajna rutina – sprehod ob sončnem vzhodu, bananina palačinka z medom in dva zaporedna dopoldanska potopa. Tokrat smo se potapljali na mestih Gili Hans Reef in Gili Shallow Turbo. Bilo je res lepo, veliko malih in velikih rib, mehke in trde korale, dan pa mi je zagotovo polepšala ogromna želva, ki je trdo spala na še večji korali. Izgledala je tako, kot da si je privoščila globok spanec na zelo udobnem fotelju. Prelepo! S temi potopi sem tudi zaključila potapljanje na Gilijih, ki so me res pozitivno presenetili. Zagotovo se sem nekoč vrnem tudi pod vodo. Popoldne tudi zelo klasičen program – kosilo, sprehod in še en prekrasen sončni zahod. V daljavi se je videl tudi vulkani, ki so na Baliju.
INDONEZIJA 2024: Slovo od Gilijev in premik na Lombok (16. dan)
Končno sem bila tudi na Gilijih celo dopoldne prosta brez potapljanja. Uživala sem ob sončnem vzhodu, mirnem zajtrku in dolgem sprehodu po severni plaži. Nikjer ni bilo žive duše celo dopoldne. Nabirala sem energijo in počivala pred novimi dogodivščinami. Bila sem šele na polovici svoje poti in naredila sem že 21 potopov. Vse je šlo še vedno po planu in sem bila zelo hvaležna. Okoli poldneva sem se počasi sprehodila nazaj do pristanišča in se s hitrim čolnom odpeljala v pristanišče Bangsal na Lomboku. Tam sem si na licu mesta uredila kombi prevoz do letališča na Lomboku oz. do hotela, ki je pet minut stran. Za deljeni prevoz z drugimi potniki sem plačala bistveno manj, ker je vseeno skoraj dve uri vožnje do tam. Namestila sem se v udobnem hotelu in si samo še privoščila pozno kosilo v njihovi restavraciji.
TAJSKA 2024: Z Lomboka na Phuket in naprej v Khao Lak (17. dan)
Slovo od Indonezije, ki jo tako obožujem. Sicer pa sva imela v načrtu že novo daljše potovanje v Indonezijo čez dva meseca, tako da nisem imela tako zelo solznih oči. Po zajtrku na bližnje mednarodno letališče na Lomboku in polet najprej v Kuala Lumpur v Maleziji. Tam sem imela dve uri časa za prestop, zato sem hitro nekaj malega pojedla. Sledil je še polet na Phuket na Tajskem. Na meji sem hitro uredila turističen vstop in ulala spet na Tajskem. Ne štejem več, verjetno četrtič bolj zares, v Bankgkoku pa sem bila že več kot desetkrat. Vnaprej naročeni taksi voznik preko Bookinga me je že čakal na izhodu in me odpeljal na sever v obalno mesto Khao Lak. Hotel sem si rezervirala ob morju in je bil precej lep. Prišla sem ob sončnem zahodu, se namestila v razkošni sobi in se sprehodila do prve palačinke z Nutello na ulici, odlične masaže s kokosovim oljem in seveda se sladkala z izjemnim mangovim sladkim rižem. Oh, I love Thailand. Le kdo ne bi imel rad Tajske?!
TAJSKA 2024: Vkracanje na potapljaško ladjo v Khao Laku (18. dan)
Krasno sem se naspala in odpočila v lepem hotelu ob plaži. Še preden so se vsi gosti zbudili, sem jaz naredila že enourni sprehod po hotelski plaži. Morje je bilo zelo razburkano, ker je precej pihalo. Sicer je tukaj zelo lepa in mirna plaža. Khao Lak je zelo primeren za penzioniste, tukaj so resorti in turisti prihajajo v resorte za 2 tedna pozimi na počitnice. Khao Lak je bil izredno prizadet tudi med cunamijem leta 2004. Privoščila sem si počasen zajtrk in nekaj ur martinčkanja na plaži.
TAJSKA 2024: Jate tropskih rib ob otokih Similian (19. dan)
Prvi potapljaški dan se je začel enako zgodaj kot vsak naslednji dan. Na sporedu smo imeli tri potope in popoldanski obisk plaže. Organizirano bujenje ob 6. uri zjutraj in ob 7. uri že prvi potop. Sledil je odličen zajtrk, malce počitka za prvi dan in ob 12.30 drugi potop. Nato smo imeli odlično kosilo, ki sta nam ga v miniaturni kuhinji pripravljali dve tajki. Oh, kako sta naju razvajali z vsemi obroki prav vse dni. Popoldne smo se z gumenjakom odpeljali do krasne peščene plaže in se malo sprehodili po kopnem. Še pred večerjo smo imeli še en nočni potop v trdi temi in okrog 20:30 slastno večerjo. Za prvi dan še kar znosen ritem in izjemno lepi potopi.
TAJSKA 2024: Zdrave korale ob otokih Similian (20. dan)
Še vedno nas je spremljalo malo bolj kislo vreme, a vseeno je spored šel po planu. Danes je bil precej naporen spored s štirimi potopi. Prvega pred zajtrkom na mestu Snapper Alley, sledil je okusen zajtrk in naslednji potop še pred kosilom na mestu Becon Reef. Moje najljubše kosilo pad thai, ura počitka po kosilu in spet v vodo. Ker je bil drugi potapljaški dan, smo bili vsi že malce utrujeni in smo potrebovali med potopi več počitka. Popoldanski potop smo naredili na mestu Three Trees.
TAJSKA 2024: Poseben Zebra Shark ob otokih Similian (21. dan)
Enak spored kot prejšnji dan s štirimi potopi. Začeli smo dan na potapljaškem mestu North Point in sledil je kot običajno zajtrk. Še pred kosilom izjemen potop na mestu Monkey Bay, kjer smo zelo od blizu lahko opazovali zelo posebnega zebrastega morskega psa (Zebra Shark), medtem ko je počival na peščenem morskem dnu. Odlično kosilo in veliko počitka. Tretji potapljaški dan se praktično nismo več skoraj nič pogovarjali in družili, saj smo bili že vsi zelo utrujeni. A vseeno smo bili navdušeni nad potopi in komaj čakali naslednjega. Popoldanski potop smo naredili na mestu Sculpture Park in še nočnega pred večerjo ponovno v Honeymoon Bayu. Nočni potopi niso bili tako zelo dobri, ker ni veliko morskih psov, da bi ponoči lovili. Bolj smo opazovali majhne rakce in morene, pa še teh na tem mestu ni bilo veliko.
TAJSKA 2024: Ples moren ob otokih Similian (22. dan)
Po prvotnih načrtih bi se morali ponoči oziroma že včeraj pomikati proti severu in narediti že včeraj potope ob otokih Koh Bon in Koh Tachai. Žal nam to vreme, predvsem veter in zelo visoki valovi, ni dopuščalo. Tako smo ostali v varnem zavetju otokov Similian. Do otokov severneje bi sicer še prišli, a bi bili potopi nevarni in tudi potapljaška ladja ob tistih majhnih otokih nima dovolj zavetja pred valovi in vetrom. Sprijazniti smo se morali, da severnih otokov na tem potapljaškem izletu ne bomo videli. Razlog več, da se kmalu spet vrnem.
TAJSKA 2024: Čudovite ribice ob otoku Koh Bon (23. dan)
Še zadnja dva od skupaj šestnajstih potopov sta bila pred nami v dopoldanskem času. Ker je bilo izjemno lepo vreme, nam je uspelo pripluti do otoka Koh Bon in tam smo naredilli dva potopa na varnih mestih okoli otoka. Potopa sta bila izjemna in na koncu smo uživali v jatah modrih in rumenih rib, za konec pa so nam delale družbo še izjemne velike ribe pod površjem, tako da smo kar malo podaljšali potope. Po kosilu smo se počasi odpeljali nazaj proti pristanišču na celini.
TAJSKA 2024: S hitrim čolnom na Koh Lipe (24. dan)
Zakaj sem prespala včeraj v Phuket Townu? Ker sem imela zjutraj samo pet minut z Grab motoristom do pristanišča Rassada Pier, od koder pelje hitri čoln do otoka Koh Lipe. Ob 8:30 zjutraj odpelje čoln podjetja Satun Pakbara proti Koh Lipe, vmes je potrebno samo menjati hitri čoln na Koh Lanti (to vam vse oni uredijo) in že letiš mimo Koh Kradana na Koh Lipe. Jaz že poznam to vožnjo, ker sem se tukaj že peljala v obratno smer pred dvema letoma. Ob 13:30 sem že prispela na Koh Lipe, kjer sva tudi že bila oktobra 2022, tako da tudi otok zelo dobro poznam in mi je zelo všeč.
TAJSKA 2024: Jata barakud okoli otoka Koh Lipe (25. dan)
Po enem dnevu počitka oz. dnevu za premik s Phuketa na Koh Lipe sem spet v vodi. Za mano je bilo že vseh 37 planiranih potopov v 21-ih dneh, kar je res precejšnje število. Zdravje mi je še vedno na polno služilo, za kar se res bila najbolj hvaležna. Imela sem samo eno manjšo rano na palcu, ki se kar ni in ni hotela zaceliti, zato sem si priskrbela v lekarni antibiotike in antibakterijsko kremo. V Castaway Resortu je res odlična restavracija, zato sem imela za zajtrk vedno božanske ameriške palačinke z medom in bananami. Rabim kalorije za potapljanje.
TAJSKA 2024: Jate rib ob otoku Koh Lipe (26. dan)
Povsem enak spored kot včeraj, le da smo se tokrat med obema potopoma vrnili na kosilo nazaj v Castaway Resort, saj sta bili obe potapljaški mesti zelo blizu otoka Koh Lipe. Najprej smo se v močnem nalivu odpravili na potapljaško mesto Steps. Bil je precej “prazen”, a drugam zaradi vremena nismo mogli. Zadnjih 15 minut je vseeno bil odličen potop. Po kosilu pa smo se odpravili na bližnji otok Koh Talang, ki se vidi z vzhodne obale, potapljaško mesto pa se imenuje Stone Henge. Wooooow. Sicer je bila vidljivost slabša in bili so valovi na površju, ampak pod vodo. Kdo bi si mislil?! Lepe, zdrave, barvne korale in noro bogat ter raznovrsten podvodni svet. Priznam, da sem se od sreče med potopom smejala na vsa usta. Prelepo.
TAJSKA 2024: Izjemne sipe ob otoku Koh Lipe (27. dan)
Moj zadnji potapljaški dan na tem potapljaškem potovanju. Naredila sem še dva dopoldanska potopa in sicer na dveh mestih. Prvi potop je bil na Honeycomb Reef. Po krasnem potopu smo se vrnili na kosilo v Castaway Resort, nato pa še drugi potop na enakem mestu kot včeraj – Stone Henge. Kako sem bila vesela, ko so ga izbrali, saj je to res eno najlepših potapljaških mest, kar sem jih videla. Vidljivost je bila precej boljša in seveda sem noro uživala na mojem zadnjem potopu vsako minuto. Izjemno lepe sipe (Cutllefish) so mi poplesavale pred očmi. Krasno in neprecenljivo spokojno je pod vodo. Popoldne samo sprehod in veliko počitka. Po 43 potopih v 24-dneh sem spala že ob osmih zvečer kot ubita.
TAJSKA IN MALEZIJA 2024: S trajektom na Langkawi (28. dan)
Za zadnji dan pred odhodom domov sem se malce še razvajala s tajsko hrano, a vseeno ne preveč. Privoščila sem si dolg spanec, sprehod po celem otoku še pred zajtrkom, odličen zajtrk ter še boljšo masažo s kokosovim oljem kar v nastanitvi. S tajsko gospo sva se že prav ujeli. Ob dveh sem morala biti na zahodni plaži, od koder pelje trajekt na bližnji otok Langkawi. Prihod je obvezen eno uro prej, ker moraš urediti tudi mednarodni prehod meje, saj je Langkawi v Maleziji. Z mini lesenimi čolni so nas nato odpeljali do večjega trajekta, s katerim smo se potem uro in pol vozili do pristanišča Telaga na otoku Langkawi. Moram priznati, da je ta dostop do Koh Lipe od vseh treh še praktično najlažji in najhitrejši. Naročila sem si Grab prevoz do hotela, ki sem ga namenoma izbrala zelo blizu letališča. V hotel sem prispela pozno zvečer, zato nisem nič posebej raziskovala okolice.
MALEZIJA 2024: Let z Langkawija v Kuala Lumpur (29. dan)
Bila sem res precej utrujena in močno sem se veselila odhoda domov. Naspala sem se v super hotelu in si privoščila samo poležavanje v postelji. Pred mano so bili trije leti na poti domov, zato sem hranila energijo. Hotel sem imela zelo lep in tudi po odjavi sem lahko ostala še v njihovih lepih skupnih prostorih. Priznam, da se mi ven ni dalo, saj je bila takšna vročina in vlaga, da se ti kar zmeša. Hkrati pa je ves čas deževalo in po dežju se mi sploh ni dalo skakati naokoli. Hotel sem imela pet minut od letališča, zato sem si vseeno v dežju naročila Grab prevoz. Sicer sem hotela kar peš. Na letališču sem imela kar malce cmoka v grlu, saj je moj let v Kuala Lumpur zamujal skoraj dve uri, kar res ni v navadi za Air Asio. Malo so se mi že tresle gate, saj sem imela ob polnoči let proti domu. Sicer sem imela še dovolj rezerve, a malce sem pa vseeno imela že potne roke. Prišla sem še pravočasno in se za nekaj ur namestila na letališču Kuala Lumpur v lep poslovni letališki prostor ter si privoščila bolj zahodnjaško večerjo po dolgem času.
MALEZIJA 2024: Dva mirna poleta do doma (30. dan)
Malo pred polnočjo smo poleteli proti Istanbulu iz Kuala Lumpurja. Privoščila sem si tudi dokup sedeža v zadnji vrsti za daljši let, tako da sem imela popoln mir in sem spala praktično cel polet do Istanbula iz Kuala Lumpurja. V Istanbulu sem imela samo dve uri časa, tako da sem se samo lepo sprehodila skozi letališče do izhoda za Ljubljano. Nisem imela niti časa za letališki lounge, ampak sem samo pojedla en rogljiček med potjo. Samo še dve uri jutranjega leta proti Ljubljani in v objem svojega dragega po enem mesecu.
ZA KONEC…
Nimam kaj dodati. Izjemno sem si splanirala pot. Vse je bilo res super in je šlo po planu. Kar nisem mogla verjeti, kako se mi vse lepo odvija in brez izzivov tako nad vodo kot tudi pod vodo. Verjetno je bila to enkratna priložnost v življenju, ki sem jo res fantastično izkoristila. Hvaležna za vsak trenutek.
ZANIMIVO BRANJE
ČASTIŠ KAVO?
Naju častiš kavo na potovanju...
€5,00
Andreja's WORLD 