FRANCOSKA POLINEZIJA 2025: Mt. Teurafaatiu – najlepši razgled na svetu (3. dan)

Andreja's WORLD 22.08.2025 Oddaj komentar

Prvi dan na rajskem otoku Maupiti. Takoj sva ga izkoristila do konca, predvsem zaradi vremena. Nisva vedela, kako bo naprej z vremenom. A najina največja želja in tokratni res glavni potovalni cilj je bil razgled z gore Teurafaatiu na otoku Maupiti ob lepem vremenu. Ta razgled občudujemo leta in leta na zaslonih v službi, saj nam ga računalnik vedno ponuja sam od sebe. Zaradi časovne razlike, sva bila zgodaj pokonci, kar nama izredno ustreza. Prva sva bila zjutraj na vrhu gore in se dodobra naužila tega prečudovitega razgleda. Res je tako lepo kot na slikah. In še mnogo lepše. Hvala mati narava!

RAZGLED Z GORE TEURAFAATIU

Ker sva zvečer res takoj zaspala, sva se kot nova zbudila že ob 4h zjutraj. Ob kavici in čaju sva počakala sončni vzhod in poslušala žvrgolenje ptic na terasi.

Ko se je zdanilo, sva se odpravila s kolesi do izhodišča za vzpon na goro Teurafaatiu. Označeno je bolj tako tako, a sva hitro našla. Vzpon je bil precej blaten, ker je aprila veliko deževalo in gozdna tla se še niso posušila. Ker je to drugačne vrste podlaga, zelo drsi in na gor sva imela še kar malo težav. Razgledi so se začeli precej hitro odpirati in noro vroče ter predvsem vlažno je bilo že ob osmih zjutraj. Hitro sva se vzpenjala. Noge so bile po 45 urah na letalu željne miganja, tako da sva kar letela v hrib. Zadnji del je malce za poplezati ob neravno pametno postavljenih debelih vrveh. Skale so bile zelo mokre, kar je še bolj oteževalo vzpon. Zagotovo bi se domačini lahko tukaj bolj potrudili in naredili boljša varovala. Vsak turist želi na to razgledno točko in vzpon res ni najlažji, sploh ker tam nimaš ravno primernih čevljev v prtljagi.

A na vrhu je vse poplačano. Hodila sva eno uro do vrha in ob 9h že povsem sama uživala v prekrasnem razgledu, ki sva ga sanjala od otroštva. Nimam besed, ki bi opisale to lepoto in neverjetno delo narave skozi milijone let. Fotografij ni treba nič obdelovati, ker so enostavno prelepe. A skozi oči je svet še veliko lepši. Uživala sva celo uro na vrhu. Počasi so začeli kapljati tudi drugi obiskovalci, midva pa sva počasi obrnila navzdol.

Če je šlo gor zelo enostavno, pa je bilo dol precej bolj težko. Mokra in zelo drseča podlaga, pa plezanje po drsečih skalah, zadnji del je bil v popoldnem blatu. Kar izziv, če je mokro. Sva preživela, ampak nekaj odrgninam na telesu pa se vseeno nisva mogla izogniti. Čas je bil za pošten zajtrk. Ustavila sva se ob cesti na sendviču s šunko in sirom.

NAOKOLI PO OTOKU

Seveda so naju noge srbele in sva naredila še cel krog s kolesom okoli otoka. Da sva si nagledala trgovine, restavracije in seveda otok. Ker je bila sobota, je bilo vse mirno in tiho. Kljub temu, da domačini živijo od turizma se soboto in nedeljo ne dela. Trgovine delajo še v soboto dopoldne, potem pa se do ponedeljka zaprejo. Prva lekcija sprejeta.

KOSILO NA PLAŽI

Ker imava rada pozen zajtrk in potem kosilo okrog treh, sva si tako tudi tukaj organizirala obroke. Napaka in druga lekcija. Otok je zelo majhen, turistov je malo, nastanitev je malo in posledično tudi restavracij zelo malo. Na najino plažo Terei’a sta vsak dan prišla dva domača para, ki potem kuhata kosila. In dve domačinki imata mini restavraciji. Ampak, ker je bila sobota, je bilo vse zaprto. Prišla je samo ena domačinka in ob dveh nisva dobila nič več za kosilo. Ker kuhajo samo toliko časa, dokler ne zmanjka sestavin. Vse ostalo je že zaprto, ker je sobota. Na koncu so se naju usmilili in sva dobila en tunin ražnjič in goro pomfrija. To je še ostalo na meniju. Uf, lekcija dve sprejeta. Hkrati sva se naučila, da zajtrka do 10h ne moreš nikjer dobiti in sva si sendviče kupovala prejšnji dan ter si jih zjutraj pogrela v mikrovalovni pečici. Lekcija tri sprejeta. Francoske baguette ali drugega kruha (niti toasta) na otoku ne moreš kupiti. Lekcija štiri.

POPOLDNE PO OTOKU

Sredi dneva je res vroče, ampak ker sva se naokoli vozila s kolesi je bilo vseeno super znosno. Spet sva naredila cel krog po otoku in zvečer občudovala prekrasen sončni zahod nekaj korakov stran od najine mobilne hišice. Dan sva super izkoristila in dobila sicer nekaj lekcij glede hrane, na kar sva se seveda potem naprej na potovanju dobro pripravila.