FRANCOSKA POLINEZIJA 2025: Izlet s čolnom do modre lagune (16. dan)

Andreja's WORLD 02.09.2025 1 komentar

Blue Lagoon. Modra laguna. V bistvu sem jo našla na Google Maps, ko sem gledala Rangiroo in kaj bi lahko tam sploh počela. Na glavnem otoku namreč ni prav nič zanimivega (razen potapljanja), tudi plaž Rangiroa nima, potapljala sem se že včeraj. Imela sva še en dan na voljo. Modra laguna mi je padla takoj v oči in videla sem, da tja vozijo na enodnevne izlete. Izlet sem kupila kar nekaj dni vnaprej po spletu, saj je omejeno število obiskovalcev. Tja sta šla samo dva čolna z 10-12 osebami. Izlet je bil nepozaben, saj je Modra laguna eden najlepših krajev, kar sva jih videla v življenju. Modra laguna je enostavno popolna. Izjemno lepa laguna z nešteto odtenki modre barve, majhni otoki s popolnimi palmami, bela mivka. Popolna kombinacija. Med drugim pa tudi zato, ker tja prideta samo dva čolna na dan in je množični turizem še ni dosegel. Rajsko tako s tal kot tudi iz zraka. Zagotovo pa je to bil eden najlepših dni v najinem življenju.

MODRA LAGUNA (BLUE LAGOON)

Modra laguna ali angleško Blue Laggon je res neverjetno lep kraj v atolu Rangiroa. Midva sva jo že zagledala prvič iz letala, ko smo prileteli iz Bora Bore nad Rangiroo. Mati narava je izoblikovala pokrajino, ki je bila že z letala neverjetno lepa. Vesela sva bila, da sva si rezervirala enodnevni izlet do lagune. Izlet si je potrebno res rezervirati vsaj nekaj dni vnaprej, ker je število mest omejeno. Tja peljeta le dva čolna na dan. Ko sta polna, žal ni več prostora. Jaz sem rezervacijo naredila na Rangiroa Excursions in vse je res bilo oraganizirano na vrhunskem nivoju – https://www.rangiroaexcursion.com/.

Ampak do modre lagune ni tako blizu, saj leži povsem na zahodnem delu celotnega atola, ki pa je izredno velik. Do tja smo namreč potrebovali kar uro in pol res hitre vožnje s hitrim čolnom. Tja je šlo hitreje, nazaj počasneje, ker so bili že visoki nasprotni valovi. Najprej smo se ustavili tik pre modro laguno in poskakali v vodo. Tam je namreč kraj, kjer se v vodi običajno zadržuje večje število črnoplavutih grebenskih morskih psov. Prva sem skočila v vodo in se družila z nekaj morskimi psi. Plavali so povsem blizu in tudi na površini, tako da sem jih res lahko povsem od blizu opazovala.

Po snorklanju smo se samo premaknili v modro laguno. Zelo počasi in na posebnem mestu, da ne bi poškodovali koral in seveda tudi čolna. In vsi smo zagledali to prečudovito lepoto narave. Peš smo se morali po vodi sprehoditi do prvega otoka, ker s čolnom nismo prišli zraven. A z vsakim korakom smo se bolj zavedali lepot tega kraja. Majhni peščeni otoki, na katerih so samo prekrasne palme, obkroža pa jih neverjetna modrina vseh odtenkov. Žal ne morem z besedami opisati teh lepot. Tudi vreme smo imeli prekrasno, ker seveda za takšne lepe odtenke potrebuješ tudi sončne žarke. Prelepo. Na prvem otoku imajo postavljene tudi klopi, kjer so nam kasneje pripravili kosilo.

Imeli smo nekaj časa, zato je Matjaž še dvignil dron in naredil nekaj posnetkov iz zraka. Ooooo, kakšne lepote. Nekaj je pogled na tleh, drugo pa je pogled iz zraka. Dron ima svoje oči. Fotografije niso nič popravljene, se pa barve tako lomijo ob močni svetlobi. Sonce je bilo še precej nizko, malo so nagajali oblaki, ampak modra laguna je vseeno zažarela v vsej svoji lepoti.

Nato smo se vsi skupaj sprehodili do treh drugih otokov. Nadela sva si dolgi majici in jaz dolge kopalne hlače, ker je sonce res močno. Midva že dolgo ne uporabljava sončnih krem po telesu, kreme nanašava samo po obrazu. Tako najbolje zaščitiva sebe in tudi ocean. Naslednji dve uri smo hodili po zelo nizki vodi od otoka do otoka, občudovali te barve in lepoto pokrajine ter se na tretjem otoku tudi kopali dobro uro. Nimam besed – zagotovo najlepši obalni kraj na svetu, kar sva jih videla do sedaj. Številka ena in pika. S seboj nisva vzela drona in nama je bilo zelo žal, ker bi bili posnetki še lepši od tistih zgoraj.

Ko smo se vrnili nazaj do prvega otoka, je že dišalo vse naokoli. Ekipa nam je pripravila izvrstno kosilo in spekla tako dobri zelo veliki ribi, da smo se vsi dodobra najedli. Vsakemu so v živo spletli tudi tradicionalno pokrivalo iz palmovih listov. Kako lepo in kako spretno. Tudi pokrivala so tako kakovostno narejena, da smo jih mnogi vzeli še na letalo s seboj za spomin.

Počasi smo se vrnili nazaj do hitrega čolna in odbrzeli proti domu. Čakalo nas je dobri dve uri vožnje nazaj, ker smo vozili v veter in močne valove. Pot je kar dolga in naporna, zato ni za premajhne otroke. Marsikoga je tudi opeklo kot ribo na žaru, a ljudje so res nepripravljeni na takšne izlete. Brez pokrival, oblačil, kreme ipd. Cel dan na žgočem soncu je pomenilo popolnoma rdečo in opečeno kožo po celem telesu za marsikoga. Midva sva seveda bila brez pikice opečene kože. V prehodu tik pred ciljem smo se ustavili še za drift snorklanje z delfini. Jaz sem ostala na čolnu in celo videla nekaj delfinov, ki so skakali iz vode. Za konec smo se ustavili še na enem otoku na kavici in čaju pred koncem izleta. Nazaj smo prišli okrog petih popoldne in sva samo še padla v posteljo. Res krasen izlet.