FRANCOSKA POLINEZIJA 2025: Potapljanje z rumenimi morskimi psi in nasadi ananasa (18. dan)

Andreja's WORLD 04.09.2025 Oddaj komentar

Prvi dan na Mo’orei sva izkoristila za moja zadnja dva dopoldanska potopa, popoldne pa sva z avtom raziskala cel otok. Moja dva potopa sta bila fantastična, saj sem se na prvem potopu prvič v življenju potapljala z rumenimi morskimi psi. Le-ti so že kar prave mrcine in imela sem z njimi res bližnje srečanje. Tudi drugi potop je bil prekrasen z morskimi želvami, morenami in lepimi ribicami. Res lepo sem zaključila svoje potope v Francoski Polineziji. Po odličnem kosilu sva naredila cel krog okrog otoka in se naužila prekrasnih razgledov, ki jih otok ponuja. Obiskala pa sva tudi ogromen nasad ananasov.

POTAPLJANJE Z LEMON SHARKI

Mo’orea ni tako znana po potapljanju, a vseeno je nekaj manjših potapljaških centrov. Jaz sem izbrala potapljaški center Scubapiti, ki deluje v okviru hotela in plaže Les Tipaniers. Krasna plaža, ki je dostopna vsem, ne samo gostom hotela. Jaz sem imela rezervirana dva dopoldanska potopa, tako da sem morala biti tukaj že ob osmih zjutraj. Od potopov nisem res nič pričakovala. Bila sta zadnja dva potopa in praktično sem bila že povsem zadovoljna z videnim na prejšnjih potopih.

Potapljaška ekipa je delovala precej zmedeno, a imeli smo zelo velik in dober čoln. Bilo nas je zelo malo, samo 7 potapljačev v dveh skupinah. Dali so me v skupino popolnih začetnikov, družine iz Amerike, ki sem jih prav ocenila že na prvi pogled. In še en fant. Mama, ata in hči stara 10 let. Ulala, to pa bo izziv. In res je bil. Američani kot Američani. Vse na easy, ta glavni in vse znajo. Mama je bila samo lepa in delala fotke. Ata pogumen fitnesar. Seveda potapljanje ni plavanje ali snorklanje. Zelo hitro smo prispeli na potapljaško mesto, ki je bilo oddaljeno le dobrih 15 minut s čolnom. Jaz sem se pa tudi zabavala ob pogledu na njih. Ni me nič skrbelo. Seveda je šlo vse narobe že ob spustu na globino.

Jaz sem šla takoj na dno in so me že zabavali morski psi. Dva ogromna “lemon sharka” sta plavala ob meni, mimo mene, okrog mene. Ves čas. Velika, zobata, a zelo prijazna. Bila sem res noro presenečena, da vidim prvič v življenju tudi lemon sharke oziroma po naše rumene morske pse. Zrastejo do treh metrov in ta fanta sta bila pravi mrcini.

No, pa se je začela drama z ostalimi potapljači. Fant se sploh ni znal potopiti/spustiti. Ojezusmarija. Njega smo po nekaj minutah kar pustili na površju in se je takoj vrnil na čoln. Familija je komaj in z velimi mukami le prišla na dno. To bo še zabavno. Od potapljanja niso znali popolnoma nič. Res nič. Mama je samo fotkala, potapljanja pa niti osnov. Nihče. Gor, dol, hoja po koralah s plavutkami, maske so jih zalivale. GROZA! Jaz sem seveda uživala naprej, inštruktor pa je imel z njimi ogromno dela. Po 15 minutah postane deklici seveda zelo slabo, dobi grozen glavobol, mene priključijo drugi skupini potapljačev, oni pa zaključijo potop z dvigom na površje. Naš potop je bil zelo lep, uživala sem. Morski psi so res bili zakon in bila sem popolnoma navdušena nad potopom. Po prihodu na čoln je deklica bruhala, nepremično ležala na dnu čolna in imela grozen glavobol. Ja, tako se konča potapljanje, če tega športa ne jemlješ zelo zelo resno. Upam, da je bilo z njo potem vse v redu. Mami in očetu pa je bilo vse še vedno precej zabavno. Obup.

Vrnili smo se do potapljaškega centra, naredili malo odmora, menjali opremo in se z drugimi potapljači podali še na drugi potop. Drugi potop je bil zelo lep. Imela sem ob sebi dokaj izkušene potapljače. Uživali smo z velikimi morskimi želvami, ribicami, morskimi psi in tokrat tudi več morenami. Tudi nekaj zelo lepih koral je bilo na potopu. Lep potop za konec.

KOSILO IN VOŽNJA NAOKOLI PO OTOKU

Matjaž je v tem času malo počival na plaži, potem pa sva skupaj odhitela na kosilo v bližnjo restavracijo. Popoldne sva raziskovala otok, saj sem imela dovolj morja in plaže. Naredila sva cel krog okrog otoka z avtomobilom in uživala v lepih razgledih. Malce so naju tudi lovili oblaki, a omembe vrednega dežja ni bilo. Otok je zelo zelen, v sredini so res visoki in špičasti vrhovi, palme krasijo ceste in pogledi so krasni.

OGROMNI NASADI ANANASOV

Odpeljala sva se tudi do nasadov ananasov. Našla sva na Google maps parkirišče, potem pa ene pol ure hoje po blatni cesti do nasadov ananasa in z res čudovitimi razgledi na sosednje vrhove. Bila sva pa popolnoma sama in je bilo prav neverjetno spokojno in lepo.