MEHIKA 2026: Potapljanje in izlet v Cabo San Lucas (8. dan)

Andreja's WORLD 2 uri nazaj Oddaj komentar

Na sporedu sta bila prva dva dopoldanska potopa v San Jose del Cabo, kjer sem skupaj naredila štiri potope. Ker sem se želela potapljati tudi na slovitem potapljaškem mestu Gordo Banks, ki je zelo zahteven potop v globokem morju, sem morala narediti prej z isto agencijo še dva lažja potopa na obalnem grebenu, da so ocenili moje potapljaško znanje. Potopa sta bila sicer lepa, ampak precej dolgočasna po raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta. Po opravljenih potopih sva šla na kosilo v super lokalno restavracijo na tacose, potem pa sva se odpeljala do sosednjega še bolj mondenega mesta Cabo San Lucas. Definitivno to ni najina izbira za popotniško destinacijo.

DVA DOPOLDANSKA POTOPA

Že včeraj sva šla na izlet z isto agencijo na ogled kitov grbavcev, danes pa sem se jaz potapljala z njimi. Ker sva bila malo zgodnja, sva šla še na en sprehod do marine, ki je povsem blizu. Sicer pa sem naredila z njimi 4 potope, prva dva pa sta morala biti grebenska potopa, da so videli moje potapljaške izkušnje. Morje je res mrzlo, nase sem ponovno navlekla svoj neopren 2 mm extra warm plus njihovega 5 mm. Tukaj je bilo še bolj mrzlo morje kot v La Pazu in sicer celo 17 stopinj mi je kazala ura. Še danes ne vem, kako mi je uspelo to preživeti, ampak moje telo je res super delovalo tudi v tako mrzlem morju.

Potapljali smo se na dveh mestih, kjer je koralni greben. Bili smo na globini največ okrog 20 metrov, korale pa so bile lepe vijolične in zelene pahljače. Ribic res ni bilo veliko in tudi sama podvodna pokrajina je bila zelo monotona. Bila sta res zelo povprečna potopa, tako da sem imela kar precej dolg nos. Do obale smo se na soncu vseeno uspeli malo pogreti.

KOSILO IN IZLET V CABO SAN LUCAS

Po potopih vedno sledi dolgo tuširanje z vročo vodo, da se segrejem, potem pa potrebujem takoj veliko kalorij, da pridem k sebi. Poleg vse bolj mondene ponudbe sva našla super lokalno restavracijo Claro Fish Jr., kjer so imeli izjemno dobre tacose, tako da sva bila tam kar dva dni zapored na najini že ustaljeni izbiri. Njam, njam.

Potem pa sva se odpeljala do 30 km oddaljenega mesta Cabo San Lucas. Obalna hitra cesta je na levo in desno stran pozidana z vilami za 20 milijonov Evrov, rezidencami za dolgoročni najem in ogromnimi hotelskimi resorti. Vsakih nekaj kilometrov je tudi igrišče za golf. Američani res obožujejo ta del sveta za svoje počitnice, nakup počitniških hiš in tudi mnogi se v času upokojitve potem preselijo sem. Ogromno je videti starejših Američanov, ki so tukaj doma. Našla sva eno plačljivo parkirišče ob plaži ter se sprehodila po plaži, kjer sva se samo spogledovala – ja, to je res vse, kar midva nisva. Đumbus po domače, glasba, ples, prodajalci vsega možnega, najem vodnih skuterjev, alkohol… Ah, malo sva sedla na mivko, opazovala, se smejala in odpeketala nazaj v najin mir.