Zbudila sva se v deževno jutro prekrasne okolice ob fjordu. Na kmetiji, na samem, stran od ponorelega sveta. Pravljično! A ker tudi danes ladja ni izplula, sva se podala proti Reykjaviku in raziskovala prestolnico z njegovo bližnjo okolico.

Sólfar Sunkraft – veličasten spomenik ob morju.

Jutro ni obetalo nič dobrega. Še vedno sem upala in upala, iz minute v minute, iz ure v uro, da se bodo vremenske razmere umirile in bomo izpluli z ladjo na ogled ork. Končno je nehalo okrog osmih zjutraj deževati, kazalo se je malce sonca, a veter je pihal še bolj kot včeraj. Ker se ne vdam zelo hitro, sva šla še do agencije povprašati in so nama rekli, da zjutraj ladja ne bo izplula, bo pa mogoče ob 14h. Po razmisleku se odločiva, da ne bova zaman čakala 5 ur, če je izplutje negotovo.

Na cestah najdemo ogromne, ampak res ogromne džipe. Predvsem imajo ogromna kolesa.

Že včeraj sva naredila rezevni plan za danes, če izleta z ladjo ne bo. Odpeljala sva se po isti poti nazaj do Reykjavika in nadaljevala pot po glavni cesti v smeri proti jugo-vzhodu do mesta Hellisheiði. Ob glavni cesti je postavljena največja geotermalna elektrarna na Islandiji in druga največja na svetu, ki s toplo vodo in elektriko oskrbuje celoten Reykjavik. Mojstrsko in moderno zgrajena elektrarna vas izobrazi na področju pridobivanja energije s pomočjo geotermalne vode, ki je pod zemeljskim površjem.

Nova in moderna. Največja geotermalna elektrarna na Islandiji in druga največja na svetu.

Elektrarna zajema geotermalno vodo iz vrtine, globoke približno 1.500 m. Vrtina služi za ogrevanje vode iz druge vrtine, ki v obliki pare poganja 6 parnih turbin, ki proizvajajo električno energijo. Preostanek tople vode se po 50 km dolgem cevovodu vodi do zbiralnika Kriglan v Reykjaviku, od tam pa kapilarno usmerja po mestni mreži do posameznih hiš in stanovanj. Voda se uporablja tako za ogrevanje prostorov (radiatorji) kot tudi toplo vodo v gospodinjstvu. Z njo prav tako ogrevajo pločnike in ceste ožjega centra Reykjavika.

Šest ogromnih parnih turbin prideluje toplo vodo in elektriko za celoten Reykjavik.

Ker leži Islandija na vroči vulkanski podlagi, zaradi tektonskih plošč, ima ogromne zaloge vroče geotermalne vode.

Na poti nazaj do glavnega mesta sva zavila še v občinsko ohranitveno območje Heiðmörk, ki je bil razglašen že leta 1950. Nahaja se slabih 10 km jugo-vzhodno od Reykjavika. Skupna površina celotnega območje je kar 3200 hektarjev. Velja za zelo priljubljeno rekreacijsko območje na Islandiji. Na tem območju so tudi zbiralniki pitne vode za celoten Reykjavik.

Ohranitveno območje Heiđmörk je danes veliko rekreacijsko območje domačinov.

V tem območju so zelo opazni “rdeči hribčki” ali Rauðhólar. Rdeči hribčki so ostanki psevdokraterjev na poljih lave. Prvotno je bilo tukaj več kot 80 takšnih psevdokraterjev in so stari približno 5200 let. Danes jih je še precej manj, saj so material po 2. svetovni vojni uporabili za gradnjo cest in letališča.

Rdeči hribčki so ostanki psevdokraterjev na lavinih poljih.

Končno sva pozno popoldan prispela v glavno mesto. Parkirišče sva našla brez težav v starem pristanišču. Reykjavik ima danes 110.000 prebivalcev in skoraj 70.000 jih živi v predmestju. Tako v mestu ni prav nobene gneče in parkirišče sva brez težav našla v starem pristanišču, nekaj metrov stran od centra mesta.

Ogromna, steklena, čudovita, nova. Harpa – operna hiša in kulturni center Islandije.

Staro mestno pristanišče. Ladje v vodi in na suhem.

Peš sva se odpravila po ulicah Reykjavika in najprej poiskala znamenito cerkev Hallgrímskirkjo. Cerkev je vidna že od daleč in se kaže v vsej svoji futuristični podobi. Zares veličastno! Vhod je bil zaprt, tako da si notranjosti žal nisva ogledala.

Stare ulice so polne trgovin in restavracij.

Čudovita Hallgrímskirkja, Reykjavik

Ulice starega mestnega jedra so polne trgovin islandskih pletenin in ostalih spominkov ter seveda raznoraznih restavracij odlične in tudi hitre prehrane.

Trgovine islandskih pletenin in spominkov so vsakih nekaj metrov.

Ulice Reykjavika krasijo simpatične hiše raznih barv.

Nadaljevala sva do jezera Tjörnin, ob katerem stoji tudi mestna hiša. Ulice so dokaj prazne, nekaj turistov in “čudnih” domačinov, ki se pri temperaturi 5 stopinj Celzija sprehajajo v kratkih rokavih.

Mestna hiša v Reykjaviku.

Že pozno zvečer sva obiskala še objekt Perlan in je postavljena na majhnem hribčku. Zgradba je namenjena shranjevanju tople vode, ki pride iz geotermalne elektrarne do mesta in potem od tukaj naprej v gospodinjstva. Zgradba je arhitekturno nekaj posebnega, saj je v osnovi sestavljena iz ogromnih tankov. Seveda so tudi poskrbeli za obiskovalce, zato v notranjosti najdete odlično restavracijo ter (brezplačno) razgledno ploščad, od koder je resnično lep pogled v vse smeri neba.

Zgradba “The Pearl” je nekaj posebnega, zaradi tankov tople vode.

Pogled na stari del glavnega mesta z razgledne ploščadi.

Pozno, prepozno zvečer sva prispela zopet (drugič) do najine nastanitve Guesthouse Helga, kjer sva tokrat dobila že precej boljšo sobo. Čakalo me je ogromno razočaranje in skoraj solze v očeh. Na Facebooku sem prebrala, da je ladjica v Grundarfjördorju le izplula ob 14h in so videli veliko število ork čisto ob ladji. Celo vidljivost je bila odlična, saj je bila voda kristalno čista. Grrrrrrrr… No, imamo še eno možnost predzadnji dan.

Guesthouse Helga, Reykjavik

Celotni stroški dneva = 92 EUR

• tunel = 6,83 EUR
• vstopnina geotermalna elektrarna = 12,29 EUR
• parkirišče Reykjavik (1 ura) = 1,37 EUR
• Nuttela palačinke, kakav, kava = 21 EUR
• spanje Guesthouse Helga Reykjavik (nočitev v sobi, skupna kopalnica in kuhinja) = 50 EUR

Skupaj prevoženi km = 344 km

Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK

Objavil AndrejaA

Oglejte si vse prispevke od AndrejaA