Skip to content

ISLANDIJA: Nezemeljski polotok Reykjanes (8. dan)

Včeraj so nama sporočili, da danes ponovno ne bo ogleda ork, zato sva imela že vnaprej pripravljen plan B. Na poti iz Borgarnesa proti Reykjaviku sva si najprej ogledala pristaniško mestece Akranes, nato pa cel dan preživela ob raziskovanju polotoka Reykjanes – majhna mesteca, kmetije s konji, golf igrišče, naravni geotermalni vrelci, tektonska prelomnica, sušilnica polenovk ter povsem prazna nezemeljska pokrajina.

DSC_9026

Akranes je pristaniško mestece, ki je bilo prvič poseljeno že v 9. stoletju. Že na prvi pogled se vidi, da mesto živi od ribolova, zato tudi večji del mesta zavzemajo tovarne za predelavo rib. Ima samo 6.900 prebivalcev in precej blokovskih naselij, kar je zelo neznačilno za Islandijo. Ogledala sva si lep svetilnik in nadaljevala pot proti jugu.

DSC_9008

Svetilnik v pristaniškem mestu Akranes

Naslednja postojanka je bilo Garður ter obala na skrajnem zahodnem delu polotoka. Polotok je skoraj povsem nenaseljen, za razliko od mini mestec z nekaj hišami. Pokrit je z ostanki lave in na nekaterih mestih že poganja prvi mah. Nezemeljske površine so tako vidne povsod. Vreme nama ni prizaneslo, saj je občasno deževalo in veter je močno pihal. V takšnem vremenu, ko jaz nisem zdržala 2 minuti na prostem zavita v najboljša smučarska oblačila, sta se dva dečka v vasi preganjala s kolesom brez rokavic in kape.

DSC_9058

Hvalsneskirkja

DSC_9066

Pokopališče ob Hvalsneskirkji

Zelo zanimiv postanek je bil na prelomu dveh tektonskih plošč (Evrasíuflekann). Severnoameriška in evroazijska tektonska plošča se na tem mestu stikata oziroma bolje rečeno ramikata. Tektonski plošči potekata po celi Islandiji in ker se razmikata, je Islandija edina država na svetu, ki se vsako leto poveča za nekaj cm. Plošči se vsako leto namreč razmakneta za 3 mm po širini.

DSC_9117

Točka, kjer se stikata severnoameriška in evroazijska tektonska plošča.

DSC_9136

Islandija je edina država, katere površina se vsako leto poveča za nekaj cm2.

Otok Eldey in klifi obale ob svetilniku Reykjanesviti so resnično vredni postanka. Otok Eldey se iz morja dviga kar 77 metrov visoko in ima površino 3 ha. Strmi klifi ob obali nudijo idealno zatoščišče za mnoge vrste ptičev, kjer tudi gnezdijo v neverjetnem številu. Med vsemi vrstami je najštevilčnejši strmoglavec (angl. Northern Gannet), saj tukaj gnezdi vsako leto več kot 16.000 parov.

DSC_9156

Klifi in obala polotoka Reykjanes so nalašč za gnezdenje mnogih vrst ptic.

DSC_9182

Vse bele pike so ptiči, ki gnezdijo na nedostopnih klifih.

DSC_9193

Črna in nedostopna obala, ob katero z vso močjo udarjajo valovi Atlantika.

DSC_9222

Gnezdenje mnogoštevilnih ptičev

Na poti sva se ustavila tudi ob naravnih geotermalnih vrelcih, ki sva jih že prej videla tudi na skrajnem severu države. Tudi ta del države leži na zelo vulkansko aktivnem področju, zato je teh izbruhov precej. Temu seveda je primerno tudi število geotermalnih elekrarn in geotermalno kopališče Blue Lagoon.

DSC_9267

Naravni geotermalni vrelci so pogosti v tem delu države.

DSC_9284

Nezemeljska pokrajina in nezemeljske vremenske razmere

Še nekaj kratkih postankov na polotoku, kjer nama je že pošteno nagajalo vreme za kakšno uro. Nikjer nikogar, lava, svetlo zelena pokrajina poraščena z nežnim mahom, razburkana obala mogočnega Atlantika in povsem prazne ceste.

DSC_9312

Pokrajina pokrita z ostanki lave, ki jo počasi prerašča nežen mah.

DSC_9296

Povsem neposeljena in prazna pokrajina.

DSC_9332

Prazne makadamske ceste vodijo nazaj v Reykjavik

Na poti nazaj proti Reykjaviku sva ob cesti čisto slučajno opazila še sušilnico polenovk na prostem. Nikoli je še nisva videla, zato je bil postanek za naju res nekaj povsem novega in zanimivega. Tudi dostop je bil povsem odprt in nikjer žive duše, tako da sva lahko v miru naredila nekaj fotografij. Če je še nekaj minut prej bilo strašno vreme, je tokrat že sijalo sonce. Polenovke sušijo na prostem in različne dele skupaj. Torej najlepše meso skupaj, glave skupaj, kosti skupaj. Povežejo jih v snope in to je to. Hkrat nastavijo plastične posode, v katere sproti mečejo odpadne in pokvarjene dele. Smradu resnično ne bi niti omenjala. Zdaj tudi jaz vem, kje in kako nastane glavna sestavina odličnega bakalarja.

DSC_9351

Sušilnica polenovk je bila za naju nekaj čisto novega.

DSC_9356

Polenovke sušijo na soncu v snopih na lesenih stojalih.

DSC_9359

Različne dele ribe sušijo skupaj.

DSC_9368

Smradu ne bi niti omenjala.

Zadnje trenutke na Islandiji je pospremila tudi lepa mavrica. Nekaj večernih ur sva preživela še na ulicah glavnega mesta in se nato odpravila v najino stalno prebivališče v Reykjaviku – Guesthouse Helga. Ker sva že tretjič izbrala njihov dom, sva za nagrado dobila najlepšo sobo na podstrešju.

DSC_9373

Mavrica za slovo od Islandije.

DSC_9439

Guesthouse Helga, Reykjavik

Celotni stroški dneva = 153 EUR

  • bencin = 34,17 EUR
  • tunel = 6,83 EUR
  • čaj in kava na bencinski = 3,76 EUR
  • kosilo Fish ‘n Chips v restavraciji = 28,71 EUR
  • 2 kartici in znamka = 2,80 EUR
  • tortica in palačinke v restavraciji = 14,87 EUR
  • hrana v trgovini = 11,83 EUR
  • spanje Guesthouse Helga (nočitev v sobi, skupna kopalnica, kuhinja, WI-FI) = 50 EUR

Skupaj prevoženi km = 309 km

Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK

Islandija - 8. dan

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: