Dan je bil namenjen predvsem premiku do mesta Borgarnes na zahodu države. To je pomenilo novih 464 kilometrov vožnje, ki pa so minili dokaj hitro. Med vožnjo sva vseskozi ugotavljala, da je ta del Islandije najmanj zanimiv. Na celi poti je samo ena znamenitost – vulkanski kraterji Grabrok, na katere sva se tudi povpela. Ker sva v Borgarnes prispela zgodaj popoldan, sva si ogledala še prekrasen slap Hraunfossar.

Trije vulkanski kraterji na poti so res veličastni.

Pred samim potovanjem sem načrtovala, da bova celoten krog delala v obratni smeri – torej od zahoda na sever in potem na vzhodi na koncu južno obalo. Imela sva že celo tudi rezervirane nočitve v tem vrstnem redu. Nato me nekaj prešini in naredim zadnji dan pred odhodom obraten krog. Torej vse rezervacije odpovedati in jih narediti v obratnem vrstnem redu. Zakaj to sploh pišem? Ker je bila to najboljša odločitev, ki sem jih naredila kdaj na potovanjih. Za južno obalo potrebujete energijo, ker je znamenitosti toliko, da se ustavljaš vsakih nekaj kilometrov. In na koncu, ko ti je že pošteno zmanjka, lahko ta del samo preprosto prevoziš.

Samotne ceste in precej dolgočasna pokrajina med Akuyrijem in Borgarnesom.

Prva današnja postojanka so bili vulkanski kraterji Grábrokargígar, ki so že na daleč vidni z glavne ceste. Na nekaj metrov razdalje so trije vulkanski kraterji lepih in naravnih oblik. Zaščiteno področje že od leta 1962 je prav nenaravno. Po vnaprej določeni peš poti sva se sprehodila do vrha enega od kraterjev in si ogledala pokrajino z višav. V daljavi sva videla celo jezero, ki pa je bilo še pokrito z ledom. Na vrhu je pihalo tako močno, da me je skoraj odpihnilo.

Na krater Grábrokargígar se povpnemo po pešpoti. Na vrhu se nam ponudi lep razgled v daljavo.

Strjena lava ob in na poti na vrh kraterja.

Pogled v daljavo – jezero, ki je še pokrito z ledom.

Kmalu sva prispela v Borgarnes, kjer sva prenočila samo iz enega razloga – orke. Kljub temu, da je že sezone bilo praktično konec, so sezono podaljšali in imeli še predzadnji dan ogled ork iz Grundarfjördurja. Borgarnes je stičišče, kjer nadaljuješ na severno-zahodne fjorde ali pa nadaljuješ proti Reykjaviku. Tudi tokrat sem bila razočarana, saj so nama zvečer sporočili, da je ponovno premočan veter in ladja ne bo izplula. Tako sem se dokončno sprijaznila, da ork tokrat ne bom videla. Nič hudega, razlogov za ponoven obisk Islandije se je nabralo na poti več kot dovolj.

Golf igrišče v mestu Borgarnes ob najinem hotelu.

Islandski lepotec

Tokrat je bil najin izbran hotel res TOP. Ob golf igrišču, z zunanjimi bazeni z vročo vodo in pogledom na hribe. V naslednjih minutah najdeva dovolj energije še za naslednjih 100 kilometrov do slapa Hraunfossar. V hotelu še preveriva razmere na cesti in nama zagotovijo, da je cesta do tja odlična. Že čez nekaj minut drviva proti slapu in se na poti ustaviva še ob geotermalnem izviru Deildartunguhver. Ta del države je prav tako poln geotermalnih izvirov in vrelcev, zato tudi ne presenečajo gotermalne elektrarne ter ogromni raslinjaki, v katerih pridelujejo sadnje in zelenjavo.

Ogromne raslinjake ogrevajo z geotermalno vodo in v njih pridelujejo sadnje ter zelenjavo.

Geotermalni izvir Deildartunguhver – vroče, soparno in nedotakljivo.

Ob geotermalnem izviru je postavljena tudi elektrarna.

Kmalu prispeva še do zadnjega cilja za danes in sicer dveh slapov – Hraunfossar in Barnafoss. Oba naravnost čudovita in vredna dodatnih prevoženih kilometrov. Hraunfossar tvori serija manjših slapov v dveh ali celo več nivojih, ki si sledijo v zaporedju več kot 900 metrov v širino. Slap Barnafoss pa je le nekaj 10 metrov višje in v prevodu pomeni “otroški” slap, ki pa ga je dobil po tragediji, ki se je po pripovedih na tem mestu zgodila. Utopila naj bi se dečka med svojo igro, ko sta skušala prečkati slap po naravnem mostu, ki ga vidimo še danes.

Reka Hvíta, v katero se steka voda obeh slapov.

Slap Hraunfossar

Slap Barbafoss

Na poti nazaj v hotel sva lahko le občudovala igro narave. Vremenske razmere so se spreminjale iz minute v minuto – dež in sonce sta si izmenjavala trenutke. Midva sva le uživala in si privoščila jagode v samopostrežni prodajalni. Ob cesti lesena uta polna jagodnih dobrot, kjer si izbereš poljubne dobrote in denar vržeš v leseno skrinjico.

Srce, ki ga je oblikovala reka na ogromnem polju.

Prazne ceste in lepote narave

Samopostrežna prodajalna ob cesti

Domače dobrote – jagode, sirupi, jajca, marmelade.

Prenočila sva v Icelandair Hotel Hamar, ki je res odličen in se zagotovo vrneva ob naslednjem obisku Islandije. Ponoči naju je celo receptor poklical, ker je bil na nebu viden prav lep severni sij. Le kaj bi si lahko še želel?!

Icelandair Hotel Hamar, Borgarnes

Večerni pogled iz najine sobe

Celotni stroški dneva = 180 EUR

• bencin = 34,05 EUR
• čaj in kava na bencinski, 3x razglednica = 5,36 EUR
• hrana v trgovini = 10,67 EUR
• 500 g jagod = 3,5 EUR
• večerja v hotelu (testenine) = 46 EUR
• spanje Icelandair Hotel Hamar (nočitev, WI-FI) = 80 EUR

Skupaj prevoženi km = 464 km

Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD