Prihaja moj najljubši letni čas in s tem tudi najlepši trenutki v naravi. Jesen je pred vrati in listje se je začelo počasi barvati. Poleg listnatega drevja pa nas s svojimi živahnimi barvami razveselijo tudi macesni. Rumene iglice so tako zelo lepe, da jih prav vsako leto lovim po celi Sloveniji iz tedna v teden. Najboljše izhodišče je seveda naš Triglavski narodni park iz vseh možnih smeri in strani. Nikjer ne boste dosti zgrešili, a nekatere lokacije so še posebej lepe. Zagotovo med najlepše spadajo Planine Krstenica, Konjščica, Uskovnica in Klek. Pot do Triglavskih jezer in koče je prav tako ena lepših jesenskih poti. Potem pa so tukaj še Slemenova špica, Viševnik, Debela Peč, Trupejevo poldne in gorska cesta na Vršič. Veliko rumenih macesnov pa boste našli tudi na Veliki planini.

ČUDOVITI RUMENI MACESNI NA PLANINI USKOVNICA IN KONJŠČICA

Ko je med vikendom le malce posijalo sonce, sva se hitro odpravila v lov za rumenimi macesni. Prej sva poiskala kar nekaj namigov, tako da sva točno vedela, kje jih bova zagotovo videla. Nikoli prej še nisva obiskala planine Konjščica, čeprav Uskovnico res pogosto obiščeva. Od Pokljuke nas loči le slabo uro zmerne in nenaporne hoje do cilja, ki je naravnost prekrasen. Planina Konjščica se danes bohoti z nešteto rumenimi macesni, ki jo obkrožajo. Nadaljevala sva še do Uskovnice na kosilo, ter se mimo energetskih točk vrnila do izhodišča.

AVENIJA RUMENIH MACESNOV S PLANINE LIPANCA DO DEBELE PEČI (2.014 m)

Zadnja dva tedna v oktobru sta zame najlepša tedna v naši prečudoviti Sloveniji. Vsak prosti dan izkoristim za planinarjenje med rumenimi macesni v našem visokogorju. Tokrat sem se sama odpravila na Debelo peč (2.014 m). Pred leti sva jo že obiskala skupaj v poletnih mesecih, a takrat sva si za izhodišče izbrala planino Klek. Pokljuka je med tednom bolj malo obiskana, zato sem izbrala sicer bolj obljudeno pot in sicer je bilo moje izhodišče na parkirišču pri NOB spomeniku na Pokljuki (Pri Rupah). Vremenska napoved je bila sicer sončno brez oblaka, a že na parkirišču sem videla, da temu ne bo tako. Nič hudega, ker vedno zamenjam sonce za mir in tišino.

KIČASTA JESEN NA VELIKI PLANINI

V dolini je bila gosta megla, zato sva jo hitro mahnila na planino. Vremenska napoved je bila več kot odlična, saj je bila temperaturna inverzija. Torej na planini precej topleje kot v dolini. Z nihalko sva se peljala do zgornje postaje, kjer naju je pričakalo kičasto jesensko vreme – sonce, temperatura 15 st.C in brez oblaka. V kratkih rokavih sva jo mahnila skoraj do planine Konjščica po gozdni poti. Nekoliko pred planino sva zavila desno in povsem sama uživala svež gorski zrak, tišino in razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato sva se usmerila proti Velikemu stanu na Veliki planini. Popoln sprehod po planini sva dopolnila z domačimi štruklji v gostilni Zeleni rob. Nato sva lepo počasi odkorakala proti spodnji postaji nihalke. Popoln jesenski dan.

RUMENI MACESNI NA PLANINI KRSTENICA

V nedeljo sva jo mahnila še na mnogim nepoznano Planino Krstenico. Majhna planina z nekaj tradicionalnimi lesenimi hišami se nahaja nad Bohinjem in je te dni odeta v prekrasne rumene macesne. S planine je tako čudovit pogled v vse smeri, da si težko predstavljam še sploh kaj lepšega. Malica na travniku ima nepredstavljivo vrednost in to so trenutki, za katere je vredno živeti.

KOČA PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH

Ena najlepših pohodniških poti v Sloveniji je zagotovo precej nezahtevna pot čez Prode do koče pri Triglavskih jezerih. Pot začnemo na planini Blato, kjer na označenem parkirišču pustimo avtomobil. Gneča zna biti precejšnja, zato se je potrebno zgodaj odpraviti na pot. Precej strm kolovoz nas pripelje do planine pri Jezeru, sredi katere stoji planinska koča. Skozi redek gozd nadaljujemo v smeri planine Dedno polje. Skozi večinoma redek gozd nas čaka še zadnji del poti do koče pri Triglavskih jezerih. Pred ciljem zagledamo še prekrasno Dvojno jezero. Pri koči se lahko dodobra okrepčamo in jo mahnemo nazaj po krožni poti do izhodišča.

RUMENI MACESNI NA SLEMENOVI ŠPICI (1.911 m)

Jesen enostavno obožujem. Jesen prinese tudi čudovite barve in moje rumene macesne, ki so nekaj najlepšega na tem planetu. Že nekaj let jih poizkušam uspešno loviti po Sloveniji in pred leti sem že napisala članek, kje v Sloveniji vas vsako leto čakajo konec oktobra. Enega prvih lovov na macesne pred leti se še posebej spominjam, saj sva jih na žalost takrat zamudila. Tokrat si ne bi mogla želeti lepšega vremena in seveda rumenih macesnov. Slemenova špica (1.911 m) je ena najbolj priljubljenih vrhov za opazovanje rumenih macesnov v drugi polovici oktobra. Na Slemenovo špico se povzpnemo z Vršiča, kjer parkiramo avtomobil. V soboto je na vzhodni strani res pihalo, a ko sva prišla do sedla, kjer se pot zravna, je bilo vreme toplo, sončno, brez oblaka in tudi brez sapice vetra. Pravljični rumeni macesni so se lesketali na modrem nebu. Gneča je bila velika, a sva ujela “luknjo” za gor in za dol, tako da ni bilo prehudo. Seveda pa ob takšnih kulisah narave z lahkoto pozabim tudi na ljudi okrog sebe. Z vrha čudovit pogled na Jalovec, Malo in Veliko Mojstrovko ter na dolino Tamar s Planico. Prekrasen dan in z velikim nasmehom sva se vrnila do izhodišča. Na poti nazaj sva se ustavila na kavici še ob jezeru Jasna in obujala spomine na prečudovit dan.

TROMEJA, BELOPEŠKA JEZERA IN JESENSKI VRŠIČ

Zadnja leta je moj najljubši letni čas jesen. Jesenske barve, narava se odpravlja k počitku, prijetne temperature. Zaradi vseh prej naštetih razlogov, sva si naredila na krasno jesensko soboto malo daljši izlet po Sloveniji. Najprej sva se odpravila peš na Tromejo ali Peč iz Rateč. Nato se sva odpeljala do Belopeških jezer in nato naprej čez Predel do Rabeljskega jezera. Na poti do Bovca sva se ustavila še pri trdnjavi Kluže in si ogledala izvir reke Soče. Nazaj sva se vrnila čez Vršič in se ustavila še na kremšniti na Bledu. Včasih res malce pretiravava, a je tako lepa ta naša mala Slovenija, da je res težko biti doma.

ČUDOVITI RUMENI MACESNI DO VRHA VIŠEVNIKA (2.050 m)

Vikendi so pri nama vedno namenjeni raziskovanju in preživljanju časa v naravi. Sončna in topla oktobrska nedelja je klicala po planinarjenju. Ker sva že soboto preživela na Golteh, sva se kar težko odločila za ponoven planinski izlet. Kljub vsemu se takšnih priložnosti v življenju ne sme izpustiti. Nikoli ne veš, kdaj je zadnjič in tega se hudo zavedam. Živim po načelu sedanjosti in poizkušam izkoristiti vsak dan, kot da je zadnji. Hkrati pa je čas “rumenih macesnov” zelo kratek. Izbrala sva Viševnik, ki slovi po čudoviti poti obdani z macesni. Viševnik (2.050 m) sva enkrat že osvojila poleti in se že takrat odločila, da se vrneva.

RUMENI MACESNI DO KOČE NA KAMNIŠKEM SEDLU (1.864 m)

Včeraj sem sanjala na kavču o rumenih macesnih in priznam tudi potočila solzo, ker res ne morem razumeti zapiranja državljanov na regije, zaradi “epidemije”. Le zakaj bi bilo bolj tvegano hoditi po gozdu od “vsakodnevnega” nakupovanja v trgovinah. Naša Osrednjeslovenska regija ima le malo izbire za izhodišče v sredogorje in visokogorje, kjer se nahajajo macesni. Edina izbira za izhodišče je Kamniška Bistrica, zato sva se po dolgih letih odpravila do koče na Kamniškem sedlu (1.864 m). In dobila čudovito nagrado!

RUMENI MACESNI NA PLANINI LIPANCA (1.630 m)

Zadnji petek v oktobru sva izkoristila za kratek pohodniški izlet od Šport hotela čez planino Zajavornik do Blejske koče na Lipanci (1.630 m). Seveda so bili glavni razlog za ta krasen izlet rumeni macesni, ki so na Lipanci čudoviti vsako leto. Lansko jesen sem že bila na Lipanci, ko so bili rumeni macesni, a takrat sem podaljšala do vrha Debele peči. Takratne avenije rumenih macesnov ne bom nikoli pozabila, zato me je letos vleklo še toliko bolj. Parkirala sva na enem izmed parkirišč v gozdu na Pokljuki, nato pa lepo peš po makadamski cesti najprej do planine Zajavornik, ki je enostavno prečudovita. Ko bom velika, bo ta planina moja. S planine Zajavornik se začnemo rahlo vzpenjati proti Lipanci, ampak pot je vseskozi široka, lepa in z zelo nizkim naklonom, tako da je primerna prav za vsakogar. Čudoviti razgledi in pred vrhom že prvi rumeni macesni. Tokrat sva bila mogoče kakšen dan že prepozna, ampak še vedno je bilo na Lipanci čudovito. Sonce, toplo in nikjer nikogar. Še dobro planinsko kosilo v Blejski koči in nazaj proti izhodišču. Še en prekrasen jesenski dan!

SLOVENIJA: Zlati macesni na poti na Trupejevo poldne (1.931 m)

Danes nam je bil podarjen dan. Narava nas je obdarila s sončnim in toplim jesenskim dnem med vikendom, ki ga je vedno potrebno izkoristiti. Ni jih namreč veliko. Sredi oktobra se običajno z rumenimi macesni še ne dogaja veliko, a letos je narava zelo pohitela, zaradi sušnega poletja. Za letos sva izbrala Trupejevo poldne (1.931 m) iz Srednje vasi. Poleti sva Trupejevo poldne že obiskala vrh in se takrat odločila, da prideva naslednjič jeseni ob rumenih macesnih, saj jih je ogromno. Te dni nisem spremljala “narave”, tako da nisem vedela, koliko so macesni že rumeni. Pričakovala sva še bolj zelene, največ kar sva upala, so bili rumeni na vrhu. A bilo je nepozabno in v najlepših odtenkih rumene. Hvala narava!

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD