SLOVENIJA: Čudoviti rumeni macesni na Konjščici
Ko je med vikendom le malce posijalo sonce, sva se hitro odpravila v lov za rumenimi macesni. Prej sva poiskala kar nekaj namigov, tako da sva točno vedela, kje jih bova zagotovo videla. Nikoli prej še nisva obiskala planine Konjščica, čeprav Uskovnico res pogosto obiščeva. Od Pokljuke nas loči le slabo uro zmerne in nenaporne hoje do cilja, ki je naravnost prekrasen. Planina Konjščica se danes bohoti z nešteto rumenimi macesni, ki jo obkrožajo. Nadaljevala sva še do Uskovnice na kosilo, ter se mimo energetskih točk vrnila do izhodišča.
Z avtomobilom se zapeljemo do športnega hotela na Pokljuki in tam pustimo svojega jeklenega konjička. Nadaljujemo v smeri Uskovnice najprej po tekaški cesti, kjer mimo vas pridrvi naš šampion Jakov Fak med treningom. Nato se hitro začne makadamska cesta, po kateri hodite do križišča, ki vodi levo na Uskovnico oziroma desno na planino Konjščica. Nadaljujemo desno po makadamski poti in na koncu ceste nas smerokazi usmerijo v gozd. Tam je tudi običajno parkirišče za tiste, ki si želite skrajšati pot. Po gozdu vodi do planine lepa pot, ki je nekoliko bolj spolzka po dežju. Pol ure zmerne in res nenaporne hoje vas prepelje naravnost na planino Konjščica. Planina je prekrasna in leži pod julijskimi vršaci. Objemajo jo rumeni macesni in kar je najlepše – ni nikogar. Tišina, mir in svež zrak. Neprecenljivo.
Nazaj se nisva vrnila po isti poti, ampak sva naredila krožno pot. Torej po drugi strani doline sva se vrnila po makadamski cesti do Uskovnice in si privoščila v koči planinsko kosilo – jota z zeljem in klobaso ter domači štruklji. Koča na Uskovnici je odprta vse leto, tako da jo lahko obiščete v vseh letnih časih. Nazaj sva se vrnila kot običajno mimo energerskih točk do parkirišča pri športnem hotelu na Pokljuki.
Moram priznati, da sem vedno znova presenečena, kako lepe kraje imamo v Sloveniji in kako zelo rada tukaj živim. Naša narava je edini razlog, da ostajam v naši lepi deželi in sem vanjo iz dneva v dan bolj zaljubljena.