Skip to content

ISLANDIJA: Fjordi in jezero Mývatn (6. dan)

Pred nama je dolg dan in veliko število prevoženih kilometrov. Napotila sva se iz Höfna proti vzhodu do prečudovitih fjordov. Nepozabni pogledi na morske lagune polne rac, labodov in ostalih vrst ptičev so krajšali dolge kilometre obale. Na prelazu naju je pričakala še meter visoka snežna odeja, potem pa po neposeljenem in ravninskem območju naravnost do jezera Mývatn. Še pogled na mogočni slap Goðafoss ter nočitev v mestu Akureyri.

DSC_8305

Vzhodni islandski fjordi so neposeljeni in prečudoviti.

Med Höfnom in mestom Djúpivogur je pokrajina zelo enoznačna. Morske lagune so tako polne raznih vrst ptičev, da je že skoraj neverjetno. Posamezna vrsta ima kar “zakupljeno” laguno zase in tam je več 1.000 ptičev iste vrste. Na stenah klifov gnezdijo mnoge vrste, zato je ta predel še posebej priljubljen med ljubitelji ptičev. Na kratko sva obiskala tudi majhno mestece Djúpivogur, od koder v poletnem času vozijo turistične ladjice na otok Papey, ki slovi po velikem številu gnezd ptičev, med katerimi so tudi večje kolonije opevanih njork.

DSC_8228

Morske lagune so polne raznih vrst ptičev. V tej so vse bele pike labodi.

DSC_8277

Prekrasna pokrajina obalnega dela – hribi, klifi, lagune in nešteto ptičev.

DSC_8253

Na klifih gnezdi mnogo število ptičev, saj imajo tukaj dovolj hrane in svoj mir.

DSC_8246

Divji severni jeleni so se pasli ob cesti. Neprecenljivo doživetje za ljubitelje živali.

Končno prispeva do vzhodnih fjordov, kjer se čas dobesedno ustavi. Nikogar ni ne na cesti ne kje drugje. Povsem sama voziva več deset kilometrov in pri tem ne srečava nikogar. Čez nekaj časa celo izgine asfalt in nadaljujeva po lepi ter dobro prevozni makadamski cesti.

DSC_8317

Pogled na dolino in fjord, od koder sva se pripeljala na vrh prelaza.

V mestu Breiðdalsvik zavijeva v notranjost države proti severu, zato prečkava tudi prelaz, kjer naju pričaka dober meter snega na cestišču. K sreči je tam tudi plug, ki pred nama očisti večji del cestišča. Malce naju je le zvijalo, ker nisva vedela, kaj naju lahko še čaka na poti proti severu. A cesta se je kmalu začela spuščati nazaj v dolino in vozila, vozila, vozila sva po zasneženi planoti kakšnih 200 kilometrov.

DSC_8324

Na vrhu prelaza naju je pričakala debela snežna odeja.

DSC_8347

Gruča severnih jelenov na zasneženi planoti.

DSC_8336

Dolgi, dolgi osamljeni kilometri.

Ker je na planoti še precej snega, izpustiva ogled mogočnega slapu Dettifoss, saj je cesta do njega še precej slaba. Se pa zato ustaviva na zelo zanimivi točki Hverarönd, ki velja za ena najbolj poznanih geotermalnih področij na Islandiji. Žveplovi izpusti ne puščajo ravno človeku do globokega vdiha, a vseeno je kraj resnično zanimiv. Povsod se vali dim, vroča geotermalna voda vre na plano, gosti blatni bazenčki in res čudne barve tal. Kot bi se sprehajal po drugem planetu.

DSC_8402

Območje Hverarönd je eno najbolj poznanih geotermalnih področij na Islandiji.

DSC_8386

Blatni bazenčki, geotermalna para in žveplovi izpusti.

DSC_8383

Nezemeljska površina, kjer se iz vsake luknje kadi in hudo smrdi po žveplu (beri po gnilih jajcih).

Zavije z glavne ceste in se odpeljeva nekaj kilometrov severno mimo geotermalne elektrarne, ki so jo zgradili že leta 1973, do kraterja vulkana Krafla. Obilica snega nama ne dovoli z avtomobilom čisto do vrha, zato se sprehodiva nekaj minut do kraterja Víti (angl. Hell). Osamljeno, tiho, nezemeljsko. Krater vulkana je tako velik, da ga ne dobiva niti v objektiv. V kraterju je voda, ki pa je zaradi nizkih temperatur še vedno pokrita z ledeno ploskvijo. V poletnem času je možno prehoditi tudi pot okoli kraterja in do vrha hriba, ki je v bližini.

DSC_8428

Območje vulkana Krafla s pogledom na geotermalno eletrarno iz leta 1973.

DSC_8434

Krater Viti je ogromen in v poletnem času prijetna pohodniška destinacija.

Naslednji postanek je ob jezeru Mývatn, ki velja za enega najlepših področij na Islandiji in velja za zelo vulkansko aktivnega, zato ni prav nič čudnega, da je na vsakih nekaj metrov videti krater. Manjši, večji, srednji… prav neverjetno. Plitvo jezero Mývatn je z okoliškim mokriščem izjemno bogato z racami. Nastalo je v času velikega izbruha bazaltne lave vulkana pred 2.300 leti. Na južnem delu se vozimo mimo velikega števila psevdokraterjev.

DSC_8469

Okolica jezera Myvatn je izredno vulkansko aktivna še danes.

DSC_8513

Jezero Myvatn velja za enega najlepših delov Islandije.

DSC_8517

Zelo zanimivi in predvsem fotogenični psevdokraterji ob in na jezeru Myvatn.

DSC_8461

Islandska ovca

Reka Laxa, ki je edini iztok iz jezera, je znana po velikem številu postrvi. Visoko v ustje reke se pride iz morja drstiti tudi atlantski losos. Jezero ima obilo vodnih žuželk, saj se napaja z bogato izvirsko vodo. Te žuželke so glavno hranilo za race, ki tukaj gnezdijo v zelo velikem številu.

DSC_8543

Reka Laxa, v kateri najdemo veliko število postrvi in služi za drstišče cenjenega atlantskega lososa.

DSC_8545

Velika posebnost jezera Myvatn je harlekinska raca.

Na zadnjem delu poti proti Akureyriju si ob glavni cesti vzameva nekaj minutni postanek ob čudovitem in veličastnem slapu Goðafoss. Eden najspektakularnejših islandskih slapov meri v širino kar 30 metrov in voda reke Bárðardalur pada 12 metrov globoko.

DSC_8573

Veličasten slap Gođafoss.

Še zadnji postanek in ogled za danes je bila z glavne poti nekoliko oddaljena vasica Laufás, kjer je na prostem zgodovinski muzej tipične islandske vasice. Ohranjena cerkev in hiše iz leta 1840 in 1866 kažejo tipično arhitekturo s travo pokritih in s kamenjem obdanih hiš.

DSC_8607

Ustje ogromnega fjorda Eyjafjördur.

DSC_8634

Laufás – zgodovinski muzej na prostem s tipičnimi hišicami iz leta 1840.

Resnično utrujena sva pozno popoldan prispela v drugo največje mesto na Islandiji. Akureyri šteje kar 17.000 prebivalcev in leži povsem na koncu ali začetku ogromnega fjorda Eyjafjörður. Sprehod po mirnih mestnih ulicah, pica v restavraciji v pristanišču ter zaslužen počitek v Guesthouse Hvitahusid.

DSC_8650

Akureyri, drugo največje mesto na Islandiji.

DSC_8671

Cerkev v centru mesta Akureyri

DSC_8661

Guesthouse Hvitahusid, Akureyri

Celotni stroški dneva = 170 EUR

  • bencin = 45,21 EUR
  • čaj in kava na bencinski = 3,71 EUR
  • pica, hamburger v restavraciji = 29,29 EUR
  • 8 znamk za kartico = 9,81 EUR
  • spanje Guesthouse Hvitahusid (nočitev v sobi s skupnimi kopalnicami, WI-FI, kuhinja) = 82 EUR

Skupaj prevoženi km = 573 km

Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK

Islandija - 6. dan

2 Comments »

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: