ISLANDIJA: Ledeniški dan (5. dan)
V Víku se končno zbudiva v prekrasno jasno jutro z modrim nebom. Noč je bila sicer kratka, saj sva ponoči lahko opazovala celo severni sij. Danes so bili glavni igralci dneva ledeniki, ki sem jih goreče želela videti in doživeti od blizu.
Na pot se odpraviva že okrog osmih zjutraj in pokrajina že za prvim ovinkom kaže izjemne silhuete. Nekaj kilometrov vzhodno iz Víka se prikaže pokrov tretjega največjega ledenika na Islandiji – Mýrdalsjökull, pod katerim se skriva ogromen vulkan Katla.
Vulkan Katla je 1.518 metrov visok, ima 10 km premera in je pokrit z 200-700 metri ledu. Nazadnje je bruhal leta 1918 in je še vedno zelo aktiven. Med leti 980 in 1918 je bruhal kar 20-krat, v intervalih med 13 in 95 let. To pa pomeni, da s tokratnim intervalom že precej zamuja in so zato na Islandiji v veliki pripravljenosti na ponoven izbruh. Vmes je trikrat z zelo majhno aktivnostjo sicer že izbruhnil (1955, 1999 in 2011), a nikoli ni zlomil ledeniškega pokrova, zato ni bilo velikih posledic.
V tem celotnem južnem predelu Islandije praktično ni ničesar, razen ogromnih, več 100 kilometrov širokih ledeniških strug. Izbruh vulkana niti ni tako strašna stvar, če ga na vrhu ne pokriva ledenik. V kolikor je celoten vulkan prekrit z ledenim pokrovom, je logična posledica hitro taljenje ledu, ki prinaša nepredstavljive količine vode. Te ogromne ledeniške struge se napolnijo v kratkem času in za seboj pustijo pravo razdejanje. Ko je leta 1755 močno izbruhnil vulkan Katla, je bil pretok vode večji, kot je skupni povprečni pretok rek Amazon, Mississippi, Nil in Jangce. Islandija seveda zna živeti s takšnimi dogodki, zato na tem mestu praktično ni ničesar. Samo cesta, ki pelje proti vzhodu celine.
Precej kilometrov naprej najdemo ob cesti tu in tam kakšno kmetijo s pašniki. Ob morju se vseskozi razprostirajo lagune, kjer najdejo svoj dom mnoge vrste ptic, ki tukaj najdejo zatočišče med zimo. Parcele imajo kar razdeljene med seboj po vrsti ptičev, največ je seveda različnih vrst rac.
Nekje na sredi najine današnje poti v daljavi že zagledava največji ledenik na Islandiji, ki je večji od vseh ledenikov skupaj v Evropi. Vatnajökull s svojo površino 8.100 m2 pokriva kar 8 % celotne države in je bil leta 2008 razglašen za nacionalni park. Pod ledom se tudi tukaj skrivajo vsaj trije večji aktivni vulkani. Največjo grožnjo prestavlja vulkan Grímsvötn, ki je tudi najaktivnejši vulkan na Islandiji. Leži nekje na sredini ledenika in nazadnje je med silovitim izbruhom leta 1996 pod 200 metrov debelim ledenim pokrovom, povzročil ogromno topljenje ledu in s tem strašansko povečanje vodotoka ledeniške reke.
Cesta pelje povsem dovolj blizu ledenika, da si lahko res pobliže ogledamo ledeniške jezike. Najprej zagledava Skeiðarárjökull, ki se v daljavi zdi precej majhen, a sva hitro ugotovila in izmerila, da je ledeniški jezik premera vsaj 70 kilometrov. Ustavimo se lahko tudi v povsem novi informacijski točki ledenika, kamor vas vodijo tudi prometne table. Tik ob cesti najdemo tudi tipično islansko vas Hofsnes.
Ker je na tem območju res veliko ledeniških jezikov, sva tudi zavila s ceste in odpeljala do njega. Dobre makadamske ceste so naju vodile povsem do ustja in potem še nekaj korakov do samega ledenika. Tišina in pokanje ledu ob njegovem topljenju. Sinje modra barva, ledeniške razpoke, ledeniška laguna in kosi odlomljenega ledu. Vse besede so odveč.
Še dobrih 100 kilometrov vožnje naju je ločilo do vrhunca dneva – ledenik in ledeniška laguna Jökulsárlón. Časovno še kakšen teden prehitro, a zagotovo povsem upravičen sloves kraja na svetu, ki ga je enostavno potrebno obiskati. Zaradi prevelike količine ledenih kosov v laguni, ladjica še ni plula do samega ledenika. Ledeniško laguno in izliv povezuje most. Opazovanje tega čudežnega pojava si lahko privoščite z obeh strani.
Na tem mestu se ledenik dobesedno zlije z morjem, zato se kosi ledu nimajo časa niti do konca stopiti. Še ogromni kosi ledu tako prispejo do obale in pobegnejo v Atlantski ocean. Ob oseki ostanejo kosi ledu celo dolgo časa na črni peščeni plaži, kar je enostavno nekaj prečudovitega in hkrati norega. Ledena črna peščena plaža je povsem novo doživetje, ki pričara velik nasmeh na obraz.
Pot sva nadaljevala ob ledeniku in si zaželela postanek še ob enem ledeniškem jeziku. Zavila sva z glavne ceste ob oznaki Fläajökull in cesta naju je pripeljala povsem do ledenika in njegovega veličasnega jezika z laguno.
Še nekaj manj kot 100 kilometrov in pozno popoldan sva prispela v obalno mestece Höfn, kjer sva si v najboljši restavraciji Langoustine privoščila vrhunske in sveže škampe, ki jih tukaj sami lovijo na odprtem morju. Prespala sva nekoliko ven iz mesta v Guesthouse Hafnarness, da sva lahko ponoči ponovno občudovala severni sij.
Celotni stroški dneva = 108 EUR
- bencin = 37,24 EUR
- čaj in kava na bencinski = 3,39 EUR
- hrana v trgovini = 13,58 EUR
- kosilo škampi v restavraciji Langoustine = 91,78 EUR
- spanje Guesthouse Hafnarness (nočitev v sobi s skupnimi kopalnicami, WI-FI, kuhinja) = 70 EUR
Skupaj prevoženi km = 321 km
Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK