Skip to content

ISLANDIJA: Ledeniški dan (5. dan)

V Víku se končno zbudiva v prekrasno jasno jutro z modrim nebom. Noč je bila sicer kratka, saj sva ponoči lahko opazovala celo severni sij. Danes so bili glavni igralci dneva ledeniki, ki sem jih goreče želela videti in doživeti od blizu.

DSC_8124

Vsa leta sem si goreče želela preživeti in doživeti dan ob mogočnih ledenikih.

Na pot se odpraviva že okrog osmih zjutraj in pokrajina že za prvim ovinkom kaže izjemne silhuete. Nekaj kilometrov vzhodno iz Víka se prikaže pokrov tretjega največjega ledenika na Islandiji – Mýrdalsjökull, pod katerim se skriva ogromen vulkan Katla.

DSC_7582

S snegom pokriti ledenik, pod katerim se skriva zelo aktiven vulkan Katla.

Vulkan Katla je 1.518 metrov visok, ima 10 km premera in je pokrit z 200-700 metri ledu. Nazadnje je bruhal leta 1918 in je še vedno zelo aktiven. Med leti 980 in 1918 je bruhal kar 20-krat, v intervalih med 13 in 95 let. To pa pomeni, da s tokratnim intervalom že precej zamuja in so zato na Islandiji v veliki pripravljenosti na ponoven izbruh. Vmes je trikrat z zelo majhno aktivnostjo sicer že izbruhnil (1955, 1999 in 2011), a nikoli ni zlomil ledeniškega pokrova, zato ni bilo velikih posledic.

DSC_7590

Ogromen ledeniški pokrov ledenika Mýrdalsjökull.

V tem celotnem južnem predelu Islandije praktično ni ničesar, razen ogromnih, več 100 kilometrov širokih ledeniških strug. Izbruh vulkana niti ni tako strašna stvar, če ga na vrhu ne pokriva ledenik. V kolikor je celoten vulkan prekrit z ledenim pokrovom, je logična posledica hitro taljenje ledu, ki prinaša nepredstavljive količine vode. Te ogromne ledeniške struge se napolnijo v kratkem času in za seboj pustijo pravo razdejanje. Ko je leta 1755 močno izbruhnil vulkan Katla, je bil pretok vode večji, kot je skupni povprečni pretok rek Amazon, Mississippi, Nil in Jangce. Islandija seveda zna živeti s takšnimi dogodki, zato na tem mestu praktično ni ničesar. Samo cesta, ki pelje proti vzhodu celine.

DSC_7569

Več 10 kilometrov široke ledeniške struge rišejo pokrajino.

DSC_7742

Na tem delu Islandije praktično ni ničesar, razen ceste, ki loči ledenik in morje.

Precej kilometrov naprej najdemo ob cesti tu in tam kakšno kmetijo s pašniki. Ob morju se vseskozi razprostirajo lagune, kjer najdejo svoj dom mnoge vrste ptic, ki tukaj najdejo zatočišče med zimo. Parcele imajo kar razdeljene med seboj po vrsti ptičev, največ je seveda različnih vrst rac.

DSC_7667

Parcele v lagunah ob morju imajo ptiči razdeljene po vrstah.

DSC_8056

Islanski konj

Nekje na sredi najine današnje poti v daljavi že zagledava največji ledenik na Islandiji, ki je večji od vseh ledenikov skupaj v Evropi. Vatnajökull s svojo površino 8.100 m2 pokriva kar 8 % celotne države in je bil leta 2008 razglašen za nacionalni park. Pod ledom se tudi tukaj skrivajo vsaj trije večji aktivni vulkani. Največjo grožnjo prestavlja vulkan Grímsvötn, ki je tudi najaktivnejši vulkan na Islandiji. Leži nekje na sredini ledenika in nazadnje je med silovitim izbruhom leta 1996 pod 200 metrov debelim ledenim pokrovom, povzročil ogromno topljenje ledu in s tem strašansko povečanje vodotoka ledeniške reke.

DSC_7739

Mali košček največjega ledenika na Islandiji z enim od mnogih ledeniških jezikov.

Cesta pelje povsem dovolj blizu ledenika, da si lahko res pobliže ogledamo ledeniške jezike. Najprej zagledava Skeiðarárjökull, ki se v daljavi zdi precej majhen, a sva hitro ugotovila in izmerila, da je ledeniški jezik premera vsaj 70 kilometrov. Ustavimo se lahko tudi v povsem novi informacijski točki ledenika, kamor vas vodijo tudi prometne table. Tik ob cesti najdemo tudi tipično islansko vas Hofsnes.

DSC_7699

Tipična islandska vas s hišami, pokritimi s slamo.

Ker je na tem območju res veliko ledeniških jezikov, sva tudi zavila s ceste in odpeljala do njega. Dobre makadamske ceste so naju vodile povsem do ustja in potem še nekaj korakov do samega ledenika. Tišina in pokanje ledu ob njegovem topljenju. Sinje modra barva, ledeniške razpoke, ledeniška laguna in kosi odlomljenega ledu. Vse besede so odveč.

DSC_7767

Ledeniški jezik

DSC_7772

V spremstvu se lahko odpravite tudi na pohod po ledeniku.

DSC_7778

Sinje modra barva in grmenje ob topljenju ter trganju kosov ledu.

Še dobrih 100 kilometrov vožnje naju je ločilo do vrhunca dneva – ledenik in ledeniška laguna Jökulsárlón. Časovno še kakšen teden prehitro, a zagotovo povsem upravičen sloves kraja na svetu, ki ga je enostavno potrebno obiskati. Zaradi prevelike količine ledenih kosov v laguni, ladjica še ni plula do samega ledenika. Ledeniško laguno in izliv povezuje most. Opazovanje tega čudežnega pojava si lahko privoščite z obeh strani.

DSC_7979

Ledenik in ledeniška laguna Jökulsárlön.

DSC_7960

Ledeniško laguno in izliv v morje povezuje most.

DSC_7878

Nešteto ptičev uživa v laguni, ki se vozijo gor in dol na kosih odtrganega ledu.

DSC_7880

Tjulnji ob počitku na ledu v ledeniški laguni.

DSC_7833

Razposajeni tjulenj nam je poziral.

Na tem mestu se ledenik dobesedno zlije z morjem, zato se kosi ledu nimajo časa niti do konca stopiti. Še ogromni kosi ledu tako prispejo do obale in pobegnejo v Atlantski ocean. Ob oseki ostanejo kosi ledu celo dolgo časa na črni peščeni plaži, kar je enostavno nekaj prečudovitega in hkrati norega. Ledena črna peščena plaža je povsem novo doživetje, ki pričara velik nasmeh na obraz.

DSC_7948

Ob oseki se kosi ledu nimajo časa stopiti v Atlantskem oceanu, zato ostanejo na črni peščeni obali.

DSC_7950

Nekaj kosov le uspe pobegniti in se počasi topijo v morju.

Pot sva nadaljevala ob ledeniku in si zaželela postanek še ob enem ledeniškem jeziku. Zavila sva z glavne ceste ob oznaki Fläajökull in cesta naju je pripeljala povsem do ledenika in njegovega veličasnega jezika z laguno.

DSC_8094

Ledeniški jezik Fláajökull je osamljen.

DSC_8118

Razpoke v ledu

  Še nekaj manj kot 100 kilometrov in pozno popoldan sva prispela v obalno mestece Höfn, kjer sva si v najboljši restavraciji Langoustine privoščila vrhunske in sveže škampe, ki jih tukaj sami lovijo na odprtem morju. Prespala sva nekoliko ven iz mesta v Guesthouse Hafnarness, da sva lahko ponoči ponovno občudovala severni sij.

DSC_8155

Sveži in odlični škampi v restavraciji Langoustine.

DSC_8185

Guesthouse Hafnarnes v Höfnu.

Celotni stroški dneva = 108 EUR

  • bencin = 37,24 EUR
  • čaj in kava na bencinski = 3,39 EUR
  • hrana v trgovini = 13,58 EUR
  • kosilo škampi v restavraciji Langoustine = 91,78 EUR
  • spanje Guesthouse Hafnarness (nočitev v sobi s skupnimi kopalnicami, WI-FI, kuhinja) = 70 EUR

Skupaj prevoženi km = 321 km

Devizni tečaj: 1 EUR = 148 ISK

Islandija - 5. dan

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: