Potapljati sem se želela že od rane mladosti, ker sem že od malega v vodi še bolj doma kot na kopnem. A potem se je v gimnaziji zgodila grozna nesreča prijateljice in njenega malo starejšega fanta – oba sta umrla med potapljanjem na Krku. Nekako se mi je to kar zažrlo v misli in sem za mnoga leta potapljanje povsem odmislila. Ko sem malo pred 43. letom imela več mesecev časa le zase, sem se nemudoma odločila. Zdaj je čas za moje potapljanje. V teh mesecih sem naredila oba izpita, ki jih potrebujem za rekreativno potapljanje po svetu. In danes, po treh letih, se lahko pohvalim s 150 potopi v šestih državah na mnogih najlepših lokacijah na svetu. Potapljanje je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju in podvodni svet naravnost obožujem.

POTAPLJANJE

Potapljanje je šport, ki me navdušuje že od majhnega. A z njim sem se dejansko srečala relativno pozno. Že prej omenjena nesreča prijateljice v 2. letniku srednje šole me je res prizemljila. V dvajsetih nisem niti pomislila na potapljanje. Nato so prišla trideseta, ko sva začela potovati po celem svetu, in četudi sva potovala po najlepših potapljaških lokacijah sveta, nikoli nisem niti pomislila, da bi naredila izpit in se potapljala. Na vseh destinacijah sem seveda vedno šla na snorkljanje, tako da sem videla že res veliko podvodnega sveta tudi skozi navadno dihalko s površja. Sva pa takrat tudi vedno potovala zelo hitro in nisem imela niti časa za potapljanje. Željna sva bila novih krajev, novih doživetij, zato sva potovala veliko in zelo hitro.

Za potapljanje pa vseeno potrebuješ več časa in destinacije so običajno drugačne od popotniških. Ob času pa seveda potrebuješ tudi kar precej denarja, saj je potapljanje zagotovo eden izmed dražjih športov, če ne celo najdražji, s katerimi sem se jaz srečala. Danes celo menim, da je moje potapljanje prišlo ravno ob pravem času v življenju. Prepotovala sva res že veliko sveta in hkrati nama že tudi ustreza, da se na kakšni lokaciji tudi ustaviva za nekaj dni. Seveda so zadnja leta tudi najina potovanja zelo prilagojena mojemu potapljanju in izbira destinacij temu zelo prilagojena.

OSNOVNI POTAPLJAŠKI IZPIT (PADI OW)

Meseca maja 2023 je končno napočil dan, ko sem se odločila, da se posvetim moji dolgoletni želji. Ker sem bila pet mesecev doma brez službe, sem se odločila, da odpotujem sama na Maldive in tam naredim osnovni potapljaški izpit (PADI OPEN WATER), ki ti omogoča potapljanje do 18 metrov globine po celem svetu. Začetek je bil težak tudi v moji glavi, a kaj hitro sem ugotovila, da je z jeklenko pod vodo z mano vse v redu. Izpit sem delala na otoku Ukulhas z domačinom, ki je bil res odličen inštruktor. Ker sem delala izpit izven sezone in turistov ni bila, sem bila vse dni z njim povsem sama in vse vaje sva delala v morju, ne v bazenu. Tam sem naredila potem znotraj izpita 3 potope s plaže in tudi enega s čolna. Za nameček pa sem si potem dokupila še 2 potopa in peljal me je na potapljaško mesto Maya Thila, ki velja za TOP10 potapljaških mest na svetu. Wow, takrat sem mislila, da se mi bo kar zmešalo. Kako nor podvodni svet in kaj vse sem zamujala vsa ta leta. Domov sem prišla tako navdušena, da se je moj svet vrtel še samo okrog novih potopov.

NADALJEVALNI POTAPLJAŠKI IZPIT (PADI AOW)

Ko sem prišla domov, sva takoj skupaj odpotovala v Ekvador in na otoke Galapagos za dobre tri tedne. Še prej pa sem si organizirala že naslednje potapljaške počitnice. Nekaj tednov sem še imela na voljo pred novo službo, tako da sem si organizirala 14-dnevno potovanje na Tajsko. Šla sem nazaj na “kraj zločina”, kjer sem se leta 2011 prvič srečala z mnogimi potapljači, a takrat moje misli še niso bile zrele za potapljanje. Šla sem na Tajsko najprej na otok Koh Tao, kjer sem naredila nadaljevalni tečaj potapljanja (PADI ADVANCED OPEN WATER) in se lahko začela potapljati do globine 30 metrov. Imela sem fantastično inštruktorico, naredila sem tam 5 potopov znotraj tečaja in še dva dodatno. Sicer je bilo julija in izven glavne potapljaške sezone, tako da nismo šli na najlepša mesta, a kljub temu so bili potopi zelo lepi in bogati. Na tistem potovanju sem potem šla še na otok Phi Phi in tam naredila še 4 potope ter na Phuket, kjer sem naredila 3 zelo lepe potope okoli otokov Racha Noi. Z vsakim naslednjim potopom sem bila bolj navdušena. Zbrala sem že skupaj 21 potopov.

MALDIVI IN KENIJA

Počasi je bilo treba v službo in ob koncu leta sem imela še dovolj dopusta za eno kratko potovanje na MALDIVE. Matjaž ni imel več dopusta, tako da sem na to potovanje vzela s seboj svoja starša. Imeli smo se krasno. Jaz sem naredila na otokih Thoddo in Ukulhas še dodatnih 10 potopov, na katerih sem pilila svoje znanje in predvsem plovnost.

Februarja sva skupaj odpotovala v KENIJO in po safariju v najlepših parkih sva se za cel teden namestila na plaži Diani. Tam sem jaz naredila vsak dan po dva potopa oziroma skupaj 8 potopov v Keniji. V slabem letu dni sem nabrala že 39 potopov.

IZPIT ZA POTAPLJANJE Z OBOGATENIM KISIKOM (NITROX)

Potem pa sem ponovno menjala službo in imela dva meseca prosto. En mesec sem izkoristila za potapljanje v Aziji. Tokrat sem bila že malce bolj izkušena in čas je bil, da do potankosti izpilim svoje znanje potapljanja. Odpotovala sem za mesec dni v Indonezijo, Malezijo in Tajsko. Najboljše potapljaške lokacije že poznam dolga leta, tako da mi ni bilo težko narediti svojega sanjskega potovanja.

Začela sem v nacionalnem parku Komodo in tam naredila zelo 9 težkih, a fantastičnih potopov. Tokrat je z mano potovala že podvodna kamera GOPRO 13, ki sem jo kupila pred potovanjem. Čas je bil za snemanje pod vodo, saj sem bila že izjemno dobra pri potapljanju.

Nadaljevala sem na Nusi Penidi, kjer sem naredila 6 potopov in upala na izmuzljivo MOLO MOLO, a je nisem uspela videti. Prvič sem se tukaj srečala tudi z mrzlo vodo (kar je zame že 25 stopinj) in sem tudi to kar dobro prenašala, sicer z obleko 5 MM.

Nato sem se premaknila na Gili Meno, kjer sem med čudovitimi potopi naredila še izpit za potapljanje z obogatenim kisikom (NITROX). Le-ta omogoča hitrejšo regeneracijo telesa po zaporednih globokih potopih. Na Gilijih sem naredila skupaj 6 potopov.

Sledil je premik na Tajsko v Khao Lak, kjer sem se vkrcala na potapljaško ladjo za 5 dni. Potapljali smo ob otokih Similian. Na ladji nas je bilo samo 6 potapljačev in res smo se imeli krasno. Potopi so bili fantastični, ker pa je bil začetek sezone, nismo uspeli priti čisto na sever do enega najboljših potapljaških mest na svetu RICHELOU ROCK. A tudi s tem bom kmalu poračunala. Na ladji sem naredila vseh 16 načrtovanih potopov.

Za zadnjo destinacijo sem si izbrala Tajski otok Koh Lipe, ki ga res obožujem. Tam sva že bila skupaj leta 2022, tokrat pa sem se vrnila še na ogled podvodnega sveta. Na Koh Lipe sem naredila še dodatnih 6 potopov in tako pristala pri skupni številki potopov 82. Na tem azijskem potovanju pa sem jih naredila v 30-ih dneh kar 43.

MOJA BILANCA POTAPLJANJA

Najine popotniške destinacije so zadnji dve leti prilagojene večinoma potapljanju.

Decembra 2024 sva čez novo leto potovala ponovno v INDONEZIJO. Seveda sem želela na otočje Raja Ampat, ki je znana po najlepšem, najbolj ohranjenem in najbolj bogatem podvodnem svetu. Tam sem naredila 14 potopov in bilo je res nepozabno. Podvodni svet je zdrav, bogat in čudovit v vseh pogledih.

Sledilo je potovanje na rajsko in sanjsko otočje FRANCOSKE POLINEZIJE, kjer sem se potapljala ob petih otokih – Maupiti, Huahine, Bora Bora, Rangiroa in Mo’orea. Naredila sem 11 zelo lepih potopov.

Oktobra 2024 sva potovala ponovno na MALDIVE. Tokrat na nova dva otoka, zaradi mant, ki se tukaj zbirajo v neverjetnem številu. Ob otoku Dharavandhoo in Maalhos sem se mant na 14 potopih nagledala za celo življenje. Podvodni svet Maldivov je res nekaj najbolj neverjetnega na svetu.

Februarja 2026 sva odpotovala drugič v MEHIKO. Tokrat na zahod in sicer na polotok Baja California, kjer sem se jaz med drugim tudi potapljala. Naredila sem 8 potopov na treh lokacijah (La Paz, Cabo Pulmo, San Jose del Cabo).

Junija pa sva odpotovala ponovno v INDONEZIJO. Tokrat sva raziskovala otok Sulawezi, seveda s poudarkom na potapljanju, saj otoki na severu Sulawezija, ki ležijo v nacionalnem parku Bunaken, veljajo za prvi potapljaški raj in to lahko tudi sama potrdim. Naredila sem kar 21 potopov ob otokih Bunaken, Siladen in Bangka.

CENE POTAPLJANJA

Do danes sem tako v treh potapljaških letih skupaj naredila 150 potopov v šestih državah in na mnogih najlepših destinacijah na svetu. Pod vodo sem skupaj preživela že kar 8.536 minut oziroma dobrih 142 ur. S potapljanjem pa pride tudi precej stroškov, saj sem za vse 3 izpite ter skupaj 150 potopov odštela v teh treh letih kar 8.536 EUR, kar je v povprečju 57 EUR na potop. Do sedaj je bilo najcenejše potapljanje v Indoneziji in najdražje v Mehiki. Najboljši potopi pa so ravno bili v Indoneziji in najslabši v Mehiki.

MOJA POTAPLJAŠKA OPREMA

Pri potapljaški opremi jaz še ne kompliciram preveč, sem pa seveda morala kupiti nekaj kosov v tem času.

Že takoj po osnovnem tečaju na Maldivih sem si najprej kupila svojo potapljaško uro. To je meni najbolj pomemben kos opreme, ker rešuje življenje. Res ne razumem potapljačev, ki imajo vse drugo, ure pa nimajo. V glavnem jaz sem si kupila zelo dobro potapljaško uro Suunto D4, za katero sem plačala okrog 400 EUR. Te ure ne delajo več, je pa sedaj modernejši model D5 in pa D4F. Jaz sem z njo res zadovoljna. Enkrat na leto zamenjam baterijo in to je to. Dela odlično.

Med potapljanjem ob otokih Komodo, ko sem iz vode prihajala vsa ožuljena od plavutk, sem si takoj šla kupiti potapljaške nogavice. Na Gilijih so mi prišle tudi zelo prav pri hoji po obali in ostrih koralah, ker smo na čoln šli seveda z obale. Od takrat jih nosim na prav vsakem potopu. Oblečem jih takoj, ker tudi čolni pogosto niso najčistejši in so tako moje noge lepo na varnem pred vso nesnago na čolnu in še zaščitene od sonca ter v morju.

Ko sem prišla domov iz dolgega potapljaškega potovanja po Indoneziji in na Tajskem, sem si kupila še svojo potapljaško obleko. Do takrat sem si jo izposojala in to res ni bilo v redu, kjer ljudje so pač packi in v obleke tudi zelo pogosto urinirajo med potapljanjem, da se ogrejejo. Fuj! Za pranje potapljaških oblek pa centri uporabljajo le namakanje v vodi in le redki imajo pralne stroje. Hkrati me je zeblo pod vodo (kljub 30 stopinjam) in včasih sem bila tudi od peska porezana po kolenih. Tako sem naredila pravo malo raziskovalno nalogo in našla super proizvajalca BARE. Kupila sem si toplo dolgo obleko model Elate, ki je primerna za potapljanje v tropskem morju. Če se potapljam v bolj mrzlih morjih, oblečem čez to obleko še dodatnih 5 MM ali pa potem si samo izposodim 7 MM neopren. Z obleko sem res izredno zadovoljna in mi je lepo toplo, pa še celo telo imam zaščiteno. Hkrati pa mi ne vzame veliko prostora v prtljagi, ker potujem samo z ročno prtljago. Kupila sem si tudi BARE potapljaške rokavice in BARE kapuco, s katerimi se vedno potapljam.

Šele po dobrih 40 potopih sem v vodi začela tudi snemati s podvodno kamero GOPRO Hero13 Black. Za snemanje je povsem dovolj, za kakšne bolj resne fotografije pa to ni niti približno dober aparat. Za moje potrebe več kot zadostuje. Še vedno preveč snemam, čeprav naredim veliko minut pod vodo sploh brez posnetkov. Raje uživam v trenutku in občudujem podvodni svet. Tudi montaža je potem izredno enostavna in film imam narejen v aplikaciji v nekaj minutah. Seveda pa ne kompliciram in pod vodo je treba narediti kakovostne posnetke, za kar pa potrebuješ kar nekaj izkušenj in zelo dobro plovnost.

Kasneje sem si kupila še precej ugodno podvodno svetilko, ki jo res redno uporabljam in je zelo dobra. Na Amazonu je kitajske izbire več kot dovolj.

In zelo kmalu sem začela pred vsakim potopom uporabljati naravno zaščitno olje za ušesa EARPRO, ki ga kupim kar na njihovi spletni strani, saj ga potem dobim res z dobrim rokom uporabe. Pred vsakim potopom si v vsako uho nanesem eno pršilko in tako imam ušesa varna pred vsemi možnimi bakterijami, ki so v vodi.

Po vsakem potopu pa si takoj na glavo nadenem obvezno kapo iz volne, da se ne prehladim in da ne prehladim ušes med vožnjo na vodi in vetrom. Na čolnu pa imam s seboj vedno tudi kakšno energijsko ploščico, ki jo pojem med potopi, in vetrovko, da me ne prepiha v mokrem neoprenu.

Še vedno pa nimam svoje maske in plavutk, čeprav si to vsak kupi najprej. Maske nimam zato, ker imam super obraz in mi vsaka izposojena maska super paše na obraz ter mi nikoli ne povzročajo nobenih težav. Redko se mi meglijo, ker imajo v centrih sicer res rabljene maske, a so zelo dobro uporabljene in se ne meglijo. Pa tudi prostora v prtljagi nimam, ker potujeva samo z ročno prtljago že nekaj let. Razmišljam o maski, ampak je še nimam.

Že od vsega začetka pa sem tudi dodatno zavarovana za potapljanje in sicer imam letno zavarovanje za potapljanje DAN DIVING, ki ga uredim na njihovi spletni strani in me stane na leto 73 EUR.

KAKO NAPREJ…

Za naslednje mesece imam v načrtu kar nekaj zelo lepih potapljaških destinacij, tako da s potapljanjem nadaljujem v tem tempu po celem svetu. Seveda pa dokler mi bo služilo zdravje in seveda tudi finančna slika. Zagotovo pa so na mojem seznamu še vedno Tajska (Similiani, Koh Chang, Koh Mak, Koh Kood), Indonezija (Alor, Sipadan, Banda, Maluku), Egipt, Maldivi (Dhigurah, Dhangheti, Fuvahmulah), Filipini (Tubatha Reef), Avstralija (Veliki koralni greben), Fiji, Vanuatu, Pulau, ZDA Havaji in ZDA Bahami. Imam še kar nekaj let kaj za početi, vmes bom pa dobila že mnoge nove ideje. Je pa to kar potem že kar svetovni “creme de la creme” potapljanja.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD