ARGENTINA, ČILE IN BOLIVIJA: Obmorski mesti Vina del Mar in Valparaiso (22. dan)

Andreja's WORLD 12.06.2017 Oddaj komentar

Za zadnji dan pred odhodom domov sva si izbrala enodnevni turistični izlet v obmorski mesti Viña del Mar in Valparaiso. Najprej sva hotela sama z avtobusom, a sva si zadnji trenutek premislila. Še sreča, saj je bil enodnevni izlet zadetek v polno. Že ob 9h zjutraj smo degustirali odlična čilenska vina, nato pa se sprehodili ob obali manjšega mesta Viña del Mar, ki velja za prestižno lokacijo premožnih vikendašev. Sosednji Valparaiso ima dolgo zgodovino, saj je od nekdaj največje čilensko pristanišče. Celo mesto je uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine predvsem zaradi bogate zgodovine mesta in mešane arhitekturne podobe. Mesto ima tudi močan kulturni pridih – v hiši La Sebastiana je dolga leta živel in ustvarjal čilenski pesnik, diplomat in nobelovec Pablo Neruda.

POSTANEK V VINSKI KLETI RIO TINTO

Že ob osmih zjutraj naju je pričakal vodič v hotelu. Pričakovala sva cel avtobus turistov, na koncu pa pristala v mini kombiju s štirimi drugimi potniki. Zelo sva se razveselila majhne skupine, ker nisva bila pri volji za večjo družbo. Na poti iz Santiaga na zahod proti čilenski obali smo se najprej kar ob cesti ustavili v prodajalni vina Rio Tinto. Precej velika prodajalna z okusnimi vinimi nudi tudi brezplačno pokušino, kar je bilo za jutranje ure precej zanimivo. Ampak vina so res odlična in se je težko upreti skušnjavi. Tokrat nisva sama vozila, zato sva si privoščila kozarček oziroma kar dva. Vinska klet prideluje svoja odlična tako rdeča kot tudi bela vina, ki so res sladka in polnega okusa. Simpatično urejeno postojanko smo kmalu zapustili in nadaljevali pot proti obali.

LUKSUZNI VIÑA DEL MAR

Po dobri uri vožnje prispemo v obalno mestece Viña del Mar, ki je zelo podobno našemu Portorožu. Pribežališče bogatih čilencev predvsem med vikendi, saj je Santiago oddaljen le dobro uro vožnje po udobni avtocesti. Vile, nadstandardni bloki, hoteli in restavracije. Obmorsko mesto domačini kličejo tudi Ciudad Jardin, zaradi rož in vrtov, ki se bohotijo v celem mestu. Najprej smo se ustavili pri cvetlični uri, nato pa smo se sprehodili še po plaži, kjer je bilo kar precej dogajanja. Morje je zelo mrzlo (13 stopinj) in zato seveda zelo neprimerno za kopanje. Tudi visoki valovi so bili na trenutke kar grozljivi. Kepica sladoleda in sprehod po mivkasti plaži sta se zelo prilegla.

UNESCOVO MESTO VALPARAISO

Po ogledu smo se odpeljali še v sosednje mesto Valparaiso, ki je od leta 2003 pod Unescovo zaščito. Pristaniško mesto se sestoji iz ravnega obalnega dela in predelov na okoliških vzpetinah, na katere vozi kar 15 zgodovinskih vzpenjač. Je šesto največje mesto in od leta 1990 je v Valparaisu tudi sedež Narodnega kongresa (državni parlament), ministrstvo za kulturo, vojne mornarice in carine. Valparaiso ima zelo bogato zgodovino, saj je iz majhnega naselja v času španske kolonizacije z le nekaj hišami (1559), nastalo veliko in pomembno pristaniško mesto. Še posebno pomemben je postal v času kalifornijske zlate mrzlice (1848-1858), ko so se v mesto priseljevali evropejci in ustanovili zasebne šole. Mesto je takrat dobilo današnjo podobo, ki velja za mešanico različnih evropskih arhitekturnih slogov in med pomorščaki je bilo mesto poznano kot “mali San Francisco“. Z odprtjem Panamskega prekopa se je zlato obdobje mesta končalo in v pristanišču so se ustavljale pretežno le še ladje, ki niso ustrezale omejitvam Panamskega prekopa. V zadnjih desetletjih, ko se je čilsko gospodarstvo odprlo svetovni trgovini, se njegov promet znova pričenja povečevati, predvsem na račun izvoza sadja.

LA SEBASTIANA – HIŠA PABLA NERUDE

Naša postojanka je bila tudi ena od hiš slovitega pesnika Pabla Nerude, ki je postavljena na hribu s čudovitim pogledom na zaliv. La Sebastiana je urejena v muzej in na ogled turistom s celega sveta. Največ je bilo domačinov, ki so na svojega pesnika zelo ponosni. Njegovo pravo ime je Ricardo Eliecer Neftalí Reyes Basoalto. Rodil se je 12. julija 1904 in kolumbijski pisatelj Gabriel García Márquez ga je nekoč oklical za »največjega pesnika 20. stoletja«. Čilenski pisatelj, diplomat in nobelovec ima bogato pesniško in politično zgodovino. Pri rosnih trinajstih je lokalni časopis prvič objavil njegovo delo in že leta 1920 je prevzel psevdonim Pablo Neruda. Študiral je francoščino, a se kmalu popolnoma posvetil poeziji. S svojimi deli je nizal uspešnice in prodajal knjige v več milijonih izvodov. Kljub temu se ni in ni mogel izkopati iz finančnih težav, zato se je posvetil tudi delu častnega konzula v tujini. Leta 1971 je prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je leta 1973 za levkemijo.

ČISTO PRAVI MOAI V CENTRU MESTA

Na najino veliko presenečenje sva uspela videti tudi čisto pravi Moai, ki so ga pripeljali v muzej sredi Valparaisa z Velikonočnih otokov. Moai so kamnite človeške figure na Velikonočnem otoku, ki so jih izklesali polinezijski naseljenci. Vseh monolitskih kipov je skupaj 887 in skoraj vsi so zgrajeni iz lehnjaka. Material za moaije so kiparji dobili večinoma iz ognjeniškega kraterja Rano Raraku, kjer še zdaj stoji polovica kipov. Leta 1996 so bili uvrščeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Ti ogromni kipi so najverjetneje nastali med 10. in 15. stoletjem. Še do danes ni jasno, zakaj so jih gradili in niti kaj predstavljajo: božanstvo, mitološko osebo ali kakšne prednike. Potrebovali so veliko lesa in debel za prevažanje kipov in postavljanje odrov, zato so množično podirali drevesa. To je povzročilo erozijo in lesa za izdelovanje kanujev za ribolov je zmanjkalo. Nastopile so lakote in vojne, s tem pa tudi propad civilizacije.