O obveznih in priporočljivih cepljenjih je zadnja leta veliko govora in dviga se veliko prahu. So dobra ali škodljiva zdravju? Ne vem. In se s tem ne mislim ukvarjati. Glede na to, da cepljenja stroka zagovarja, jim bom verjela. Zagotovo imajo prste vmes tudi požrešna farmacevtska podjetja, a kaj lahko sploh storimo. Sicer pa je toliko škodljivih stvari v hrani, zraku, na oblačilih in vodi, da so verjetno ta cepljenja še najmanj škodljiva. Seveda vam prepuščam, da se sami odločite, kaj je za vas najbolje. Oba sva bila v mladosti cepljena po šolskem programu cepljenj in sva oba “dokaj” normalna. Zaradi potovanj sva se midva še dodatno cepila za hepatitis A in B, tifus, steklino in rumeno mrzlico.

PRIPOROČLJIVA CEPLJENJA

Preden potujete na destinacijo, se obvezno pozanimajte o razmerah na poti. Morate vedeti, kam boste potovali, kaj boste počeli, kako dolgo boste potovali in kaj morate vzeti s seboj (dokumenti, lekarna, oblačila, zdravila). In ne nazadnje, če so kakšna obvezna in priporočljiva cepljenja na območju, v katerega potujete. Jaz si vedno pomagam s spletno stranjo ZDRAVI NA POT, kjer dobim osnovne informacije. Zelo priročne opise vseh nalezljivih bolezni najdete tudi na spletni strani NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE.

Če potujeva v malo bolj odročne kraje, vedno pred potovanjem obiščeva tudi ambulanto za popotnike v Ljubljani. Ambulante in cepilna mesta za popotnike so sicer v vseh večjih krajih po Sloveniji, se je pa potrebno predhodno naročiti.

Na spletni strani najdete tudi seznam vseh držav, tako da si lahko vnaprej pogledate, katera cepljenja so obvezna in katera priporočljiva, tako da ste malo bolj pripravljeni na obisk ambulante oziroma se lahko že prej odločite, da destinacije ne boste obiskali, zaradi prevelikega tveganja nalezljivih in drugih bolezni.

Glede na to, da so nas v šoli cepili po rutinskem programu cepljenj, sva že v osnovi cepljena proti:

• tuberkulozi,
• davici,
• tetanusu,
• oslovskemu kašlju in bakteriji Haemophillus influenzae B (DTP-Hib),
• otroški paralizi,
• ošpicam-mumpsu-rdečkam (MMR) in
• hepatitisu B (tega v našem času še niso cepili po programu).

HEPATITIS A

Hepatitis A (epidemična zlatenica, nalezljiva zlatenica) je virusno obolenje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa A (VHA).

V telo vnesemo virus z okuženo vodo in hrano (školjke, solata, sokovi, mleko). Lahko ga vnesemo tudi z umazanimi rokami, na katerih imamo povzročitelja, s katerim smo prišli v stik nekje v okolici, največkrat na stranišču. Okužena oseba preko blata izloča virus v okolico, zato so predmeti v sanitarnih prostorih (pipe, kljuke, vrvice za spuščanje vode) pogosto onesnaženi. Ob skupni uporabi sanitarnih prostorov se povzročitelj prenaša na druge predmete in na druge osebe. Bolezen lahko širijo tudi tiste osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, ker pa še niso oboleli oziroma ne obolijo tega ne vedo.

Preberi več na zdravi na pot

Cepljenje proti hepatitisu A : Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva v časovnem presledku 6 do 24 mesecev. Zaščita traja vsaj deset let, verjetno pa več kot 20 let. Cepljenje je zelo učinkovito. Priporočljivo je, da prejme potnik prvi odmerek cepiva en mesec pred potovanjem.

HEPATITIS B

Hepatitis B je nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. Povzroča virus hepatitisa B (VHB).

Virus se pri okuženi osebi v visokih koncentracijah nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, v majhnih količinah pa tudi v urinu, blatu, znoju, solzah in mleku doječe matere. Iz tega sledijo tudi možni načini okužbe.

Načini okužbe:

• Najpogostejši način okužbe je nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo.
• Pogost je prenos med narkomani zaradi souporabe okuženih igel.
• Na isti način se ta virus širi tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes, akupunkturi, obrezovanju.. Pri nenamernih poškodbah z iglami ali drugimi ostrimi predmeti, če so onesnaženi s krvjo okužene osebe (zdravstveno osebje; stik z odvrženimi iglami osebe, ki uporabljajo skupne britvice, zobne ščetke,…).
• Prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, je danes zaradi obveznega testiranja krvi krvodajalcev zelo redek.
• Okužena mati lahko prenese VHB na otroka pred, med porodom ali po njem.

Preberi več na zdravi na pot

Cepljenje proti hepatitisu B : Cepljenje je zelo priporočljivo za vse, pri katerih obstaja verjetnost, da bodo prišli v stik z virusom hepatitisa B. Za dobro zaščito mora potnik dobiti tri odmerke cepiva, običajno po shemi 0, 1, 6 mesecev. Zaščita po cepljenju je dolgotrajna. Obstaja tudi možnost uporabe kombiniranega cepiva proti hepatitisu A in B.

TETANUS

Tetanus ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivne, anaerobne bakterije Clostridium tetani. 

Do okužbe navadno pride zaradi okužbe rane, pogosto gre za ureznino ali globoko vbodno rano, povzročeno z umazanim predmetom. Po okužbi zbolijo izključno necepljeni ali neustrezno cepljeni ljudje.

Preberi več na zdravi na pot

Cepljenje proti tetanusu: obvezno cepljenje po šolskem programu.

TIFUS

Tifus in paratifus sta črevesni nalezljivi bolezeni. Tifus povzročajo bakterije iz vrst Salmonella typhi, paratifus pa Salmonella paratyphi A in B.

Izvor povzročiteljev tifusa/paratifusa je človek, ki ima v času okužbe zdravstvene težave ali pa ne (klicenosec). Bolnik/okužena oseba z blatom izloča povzročitelje v okolje, zato se bolezen lahko širi na druge ljudi;

• s pitjem onesnažene vode;
• z uživanjem onesnažene hrane;
• preko onesnaženih rok.

Bakterije tako vstopijo v želodec in črevo, kar lahko povzroči vnetje črevesne stene. Preko vnete črevesne stene pa povzročitelji bolezni pridejo v kri.

Preberi več na zdravi na pot

Cepljenje proti tifusu : Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki potujejo v bolj ogrožene kraje. Potnik mora prejeti en odmerek cepiva vsaj 14 dni pred odhodom, poživitveni odmerki pa so potrebni na vsake tri leta.

STEKLINA

Steklina je smrtno obolenje toplokrvnih živali in ljudi, ki ga povzroča virus stekline (rabdovirus) in prizadene osrednji živčni sistem.

Poznamo dve obliki stekline: gozdno (zbolijo in prenašajo divje živali) in mestno (zbolijo in prenašajo domače živali). Na potovanjih so to največkrat psi, mačke, opice, netopirji… Prenaša se z živali na žival oz. človeka skoraj izključno z ugrizom. Največja koncentracija virusa je v živčevju. Iz telesa ga bolna žival ali človek izloča pretežno s slino. S steklino se lahko okužimo tudi pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali, preko opraskanine, preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji in pri laboratorijskem delu.

Preberi več na zdravi na pot

Cepljenje proti steklini: Bolj ogroženim potnikom se priporoča preventivno cepljenje proti steklini. Potrebni so trije odmerki cepiva, običajno po shemi 0, 7, 21 dni. Kljub preventivnemu cepljenju je treba po ugrizu živali vedno obiskati zdravnika.

OBVEZNA CEPLJENJA

RUMENA MRZLICA

Rumena mrzlica je akutna virusna bolezen, ki prizadene jetra in se prenese s pikom okuženega komarja. Ime je dobila po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej bolezni.

Nosilci virusa so opice in nekatere druge živali pragozda, okuženi komarji Aedes aegypti pa bolezen lahko prenesejo na človeka.

Čas od okužbe do pojava bolezni je tri do šest, pa tudi 13 dni. Bolezen lahko poteka v lažji obliki in je podobna gripi, lahko pa povzroči tudi smrt. Začne se nenadno z visoko temperaturo, glavobolom, slabostjo, bolečinami v mišicah. V resnejših primerih so bolezenski znaki slabost, bruhanje, krvavitve iz nosu, dlesni, bolečine v trebuhu in zlatenica. To lahko traja 3 dni, nato se za nekaj ur ali dni stanje izboljša. V drugi fazi bolezni se stanje še poslabša. Bolnik lahko umre 7. do 9. dan z znaki odpovedi jeter in ledvic. S hujšo obliko zboli 10 do 20% obolelih, pri katerih je smrtnost 50%. Redko se razvijejo znaki prizadetosti srca in osrednjega živčevja, ko okrevanje traja več tednov.

Razširjenost: Bolezen se pojavlja v tropskem pasu Srednje in Južne Amerike ter v centralni Afriki. Ponavadi se pojavlja posamično zaradi stika človeka z naravnimi žarišči okužbe v gozdovih – opice (gozdna oblika). Ker pa se bolezen preko komarjev širi tudi od človeka na človeka (mestna oblika), se lahko razvije epidemija. Le-te se pojavljajo predvsem v deževni dobi. Vsako leto za rumeno mrzlico zboli približno 200.000 ljudi, predvsem tisti, ki se zadržujejo v džunglah.

Cepljenje proti rumeni mrzlici: Cepljenje je po Mednarodnem zdravstvenem pravilniku edino obvezno cepljenje za vse potnike, ki potujejo na območja, kjer obstaja nevarnost za bolezen. Potrdilo o cepljenju zahteva večina držav v endemičnem območju ob vstopu v državo, nekatere države pa tudi ob prihodu iz endemičnih držav. Cepljenje z enim odmerkom je treba opraviti vsaj deset dni pred odhodom. Potrdilo in tudi zaščita po cepljenju sta doživljenjska.

ZAŠČITA PRED MALARIJO

Prvič sva se srečala z malarijo pred potovanjem v Namibijo in Bocvano. Malarija je vročinsko obolenje. Povzročajo jo paraziti plazmodiji. Poznamo štiri tipe malarije, ki jo povzročajo različni plazmodiji: P. falciparum (najresnejša oblika malarije, življenjsko ogrožujoča), P. vivax, P. malariae in P. ovale. Je najpogostejša tropska bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v večini tropskih in subtropskih držav.

Način okužbe: Rezervoar je človek. Parazita prenaša samička komarja vrste Anopheles. Komar s pikom obolelega vsesa parazita in ga vnese v kri zdravega. Komar pika predvsem v mraku in ponoči.

Zdravljenje: Pomembno je, da zdravljenje z ustreznimi zdravili začnemo takoj. Pri ljudeh, ki niso bili zdravljeni se bolezen lahko po določenem času ponovi. Antimalariki, ki so namenjeni preprečevanju okužbe z malarijo, običajno niso zdravilo izbora za zdravljenje malarije.

Preberi več o malariji na zdravi na pot

Midva sva se takrat odločila za antimalarike MALARONE, ki so sicer precej dražji od LARIAMA, a menda povzročajo veliko manj stranskih učinkov in uživati jih začneš le 3 dni pred malaričnim območjem. Antimalarike lahko kupite samo v ambulanti za popotnike ob predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Niso na recept in za škatlico z 12 tabletami je potrebno odšteti približno 55 EUR.

Kljub nakupu jih k sreči nisva potrebovala, saj je bilo v času najinega potovanja (september) suho obdobje in nobenih komarjev nikjer.

NAJIN SEZNAM CEPLJENJ

Midva sva oba cepljena za naslednjim nalezljivim boleznim:

• tetanus (obvezno cepljenje po šolskem programu)
• steklina
• tifus
• hepatitis A
• hepitis B
• rumena mrzlica – imela sva obvezno cepljenje, zaradi vstopa v Tanzanijo leta 2015. Sedaj so to odpravili. Sicer pa je tudi priporočljivo cepljenje za Južno Ameriko in še v drugih delih sveta.

Dodatna priporočljiva cepljenja so samoplaščniška po ceniku cepljenj. Če greva na malarično območje, nikoli ne tvegava in si kupiva dovolj antimalarikov za vsak slučaj. Zdravje je vedno na prvem mestu.

Odločitev je pa seveda povsem in izključno vaša, kaj boste naredili s svojim telesom. Vsi skupaj pa držimo pesti za čim manj bolezni in okužb doma in na poti.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD