GRČIJA: Antični Delfi in samostan Hosios Lukas (5. dan)

Andreja's WORLD 03.11.2019 Oddaj komentar

Končno je napočil čas za prvo raziskovanje antične Grčije. Najprej sva celo dopoldne vozila proti mestu Delfi. Prvi del po široki in prazni avtocesti, nato pa sva zavila v hriboviti del, kjer je bilo veliko število tovornjakov, saj sva se vozila po vijugasti cesti mimo ogromnih rudnikov boksita. V zadnjem delu poti do zgodovinskega Delfija sva peljala po čudoviti pokrajini nasadov stoletnih oljk. Kar naenkrat sva zavila iz doline visoko v hribe in zagledala ostanke antičnega mesta. Mesto je dokaj majhno in leži ob vznožju hriba. Ogledala sva si ostanke mesta, najbolj pa naju je navdušil stadion in seveda gledališče s čudovitim pogledom v dolino. Na istem mestu se nahaja tudi bogat arheološki muzej, v katerem skrbno hranijo ostanke kipov in predmetov iz obdobja antične Grčije. Nekaj 10 kilometrov stran sva si ogledala še samostan Hosios Lukas v mestu Distomo, ki so ga zgradili v 10. stoletju. Sledila je samo še vožnja do hotela v Megari.

ANTIČNO MESTO DELFI

V Delfi sva prispela okrog 11. ure in sva komajda dobila parkirišče. Precej obiskovalcev, ki so se potem kar lepo porazgubili oziroma je bil že čas kosila. Delfi je dandanes simpatično mesto polno lepih grških restavracij in nastanitev, hkrati pa seveda pomembno arheološko najdišče. Mesto naj bi bilo zgrajeno v klasičnem obdobju antične Grčije med leti 510 – 323 pr. n. š. Delfi se nahajajo na planotah ob pobočju gore Parnas z Apolonovim svetiščem, starodavnim preročiščem. Približno 15 km stran se nahaja pristaniško mesto Kira ob Korintskem zalivu. Grki so menili, da so Delfi središče celotne Zemlje.

Mesto Delfi naj bi določil Zevs, ko je skušal najti središče svoje “babice Zemlje” (Gaje). Poslal je dva orla, ki sta letela od vzhodnih do zahodnih okončin in ko je pot orlov prečkala Delfe, sta našla omfalos ali popek Gaje. Delfi so bili tudi vsehelensko svetišče, v katerem so se vsaka štiri leta z začetkom leta 586 pr. n. š. športniki z vsega grškega sveta na pitijskih igrah, enih od štirih vsehelenskih iger, predhodnic sodobnih olimpijskih iger. Zmagovalec je za nagrado dobil lovorjev venec, ki ga je slovesno odrezal z drevesa deček, ki je simbolno ponovno umoril Pitona. Delfi so se ločili od drugih iger po tem, da so gostili muzikos agon (glasbena tekmovanja). Pitijske igre se po pomenu uvrščajo na drugo mesto med štirimi in so bile drugačne od iger v Olimpiji. V notranji hestiji (“kurišče”) v Apolonovem templju je gorel večni plamen. Po bitki pri Platajah so grška mesta ugasnila svoje ognje in prinesla nov ogenj z ognjišča srca Grčije v Delfih.

Sprehodila sva se med arheološkimi ostanki visoko do vrha. Mesto je majhno in si ga lahko ogledate v slabih dveh urah. Seveda nama sonce ni prizanašalo, saj je bila temperatura zraka krepko čez 30 st. Celzija. Poselitev v Delfih sega v neolitik z obsežno zasedenostjo in uporabo, ki se začne v mikenskem obdobju (1600 –1100 pr.n.š.). Večina sedanjih ruševin je iz najbolj intenzivnega obdobja dejavnosti v 6. st. pr.n.š. Najprej zagledamo Atenino zakladnico, ki je med najbolj ohranjenimi zgradbami. Naju je najbolj navdušil poligonalni zid, ki je bil zgrajen za podporo terase za gradnjo drugega Apolonovega templja leta 548 pr.n.š. Nato se sprehodimo do ostankov Apolonovega templja, katerega še danes krasi le nekaj visokih stebrov. Na vrhu že zagledamo veliko gledališče, zgrajeno v 4. st. pr.n.š. in lahko sprejme 5.000 gledalcev. Še nekaj korakov nad gledališče in povsem na vrhu hriba se nahaja velik stadion (hipodrom), ki je bil zgrajen 5. st. pr.n.š., vendar se je v poznejših stoletjih spremenil. Zadnja večja sprememba je bila v 2. st. n.š. pod pokroviteljstvom Heroda Atiškega, ko sta bila zgrajena kamnita tribuna s sedeži in obokan vhod. To je omogočalo sedenje za 6.500 gledalcev, proga pa je bila dolga 177 m in široka 25,5 m.

ARHEOLOŠKI MUZEJ DELFI

Po ogledu mesta sva se podala še v arheološki muzej, ki se nahaja v neposredni bližini in hrani veličastno zbirko, povezano z antičnimi Delfi, tudi najzgodnejši znan zapis za melodijo znamenitega voznika bojnega voza, zlate zaklade, odkrite pod sveto cesto in fragmente z reliefi iz Sifnijske zakladnice.

KOSILO Z RAZGLEDOM NA DOLINO

Utrujena od ogledov in vročine sva se podala v pravo grško taverno z razgledom na dolino z nasadi oljk. Naročila sva si seveda pravo grško kosilo – špinačna pita, musaka, grška solata ter grški jogurt z medom za sladico. Vrhunsko!

SAMOSTAN HOSIOS LUKAS

Nekaj kilometrov stran se nahaja še zelo poseben samostan Hosios Lukas, ki sva si ga ogledala v nadaljevanju. Ko sva prispela na parkirišče, sva bila popolnoma sama. Gre za zgodovinski samostan, ki je eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške bizantske arhitekture in je že od leta 1990 vpisan na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Stoji na pobočju gore Helikon in je bil ustanovljen v začetku 10. stoletja. Ustanovil ga je puščavnik, častiti Luka, čigar relikvije od tedaj hranijo v samostanu. Glavno svetišče samostana je grob sv. Luke Heladskega, ki je bil prvotno ob vhodu, pozneje pa so ga postavili na stičišče dveh cerkva. Glavni vir prihodkov samostana so bile omenjene relikvije svetega Luke in “exuded myron”, neke vrste odišavljeno olje, ki je imelo čudežne zdravilne učinke. Romarje so v upanju na čudežno pomoč spodbujali, da so spali ob strani svečenikovega groba, da bi njihovo telo vsrkalo čudežno olje s pomočjo (obredne) inkubacije. Mozaiki okoli grobnice ne predstavljajo le sv. Luke, ampak tudi hegemona Filoteja, ki daruje model novozgrajene cerkve, posvečene svetniku. Zanimiv postanek na poti v Megaro.