MAROKO 2023: Ksar Ait-Ben-Haddou, prelaz Tizi n’Tichka, večerni Marakeš in hamam (8. dan)

Andreja's WORLD 07.01.2024 Oddaj komentar

V Zagori sva imela čudoviti hotel in več kot odličen zajtrk na vrtu. Današnji dan je bil precej umirjen in najprej naju je čakal ogled prečudovitega ksarja Ait-Ben-Haddou, ki je pod Unescovo zaščito že od leta 1987. Prispela sva do ksarja in si ga ogledala z lokalnim študentom. Popeljal naju je po ulicah do vrha ksarja, nama razložil tradicionalno trajnostno gradnjo in naju popeljal v svoj čudoviti dom sredi ksarja. Po ogledu sva si privoščila kosilo z razgledom na ksar, nato pa nadaljevala z vožnjo čez znameniti ovinkasti prelaz Tizi n’Tichka do Marakeša. V Marakešu sva spala v strogem centru v čudoviti stari meščanski hiši, tako da sva imela do glavnega trga in medine le nekaj korakov. Zvečer sva se prvič v življenju opogumila za tradicionalno kopel hamam in masažo. Woooow, to pa je bilo doživetje posebne vrste.

ZAJTRK IN VOŽNJA SKOZI LEPO POKRAJINO

Po odličnem spancu je sledil tudi odličen zajtrk. Uf, tako polne mize pa že dolgo nisva videla. Prepolna za najin okus, a sv auspela kar precej pojesti z nje. Sledilo je kar nekaj kilometrov lepe in umirjene vožnje do najinega cilja. Pokrajina je bila še vedno lepa in obdana z visokimi mizastimi hribi, prečkala sva tudi prelaz in si ogledala kanjon. Razgledi s prelaza so bili zelo lepi. Tu in tam sva se peljala mimo manjših precej zapuščenih vasi. Še enkrat sva se peljala mimo največje sončne elektrarne na svetu. Lepo.

KSAR AIT-BEN-HADDOU (Unesco)

Seveda sva se morala na poti ustaviti v vasici s prelepim ksarjem Ait-Ben-Haddou. Že od daleč je viden in zgrajen v prekrasnem okolju. Ksar je zagrejena vas, ki je družine ščitila pred morebitnimi napadalci. Ksar so zgradili že v 11. stoletju in je bil na zgrajen na pomembni trgovski poti med Saharo in Marakešem. Ksar je v celoti zgrajen iz nabite zemlje, opeke, glinenih opek in lesa. Nabita zemlja je bila zelo praktičen in stroškovno učinkovit material, vendar je zahtevala dosledno vzdrževanje. Narejena je bila iz stisnjene zemlje in blata, običajno pomešana z drugimi materiali za pomoč pri oprijemu. Strukture Ait Benhaddouja in drugih kasb in ksarjev v tej regiji Maroka so običajno uporabljale mešanico zemlje in slame, ki je bila razmeroma prepustna in jo je dež sčasoma zlahka erodiral. Posledično lahko tovrstne vasi začnejo propadati le nekaj desetletij po tem, ko so bile zapuščene. V Ait Benhaddouju so bile višje strukture do prvega nadstropja narejene iz nabite zemlje, medtem ko so bila zgornja nadstropja izdelana iz lažje opeke, da se zmanjša obremenitev sten. Že pri vhodu sva vzela za ogled domačina, študenta, katerega družina še vedno živi v ksarju. Popeljal naju je v svoj dom k očetu in mami. Sicer smo se sprehodili do vrha za lep razgled nazaj na mesto. Ksar je tudi zelo priljubljen v filmski industriji, saj tukaj vsako leto posnamejo kar nekaj znanih filmov, med drugim tudi Gladiatorja (2000). Zadnji potres je naredil nekaj škode na zgradbah, a k sreči ne prav veliko.

KOSILO IN PRELAZ TIZI N’TICHKA

Po vročem in soparnem ogledu ksarja sva rabila malce počitka in sva si privoščila kosilo. Žal pico, ki je mi naredila kar nekaj trebušnih težav v naslednjih dneh. Sledila je dolgo pričakovana vožnja po znamenitem prelazu Tizi n’Tichka čez Atlas. Res hudo dober prelaz z veliko zavoji in lepimi razgledi. Najvišje se povzpnemo kar na 2.260 metrov, kjer je bilo kar precej mrzlo in pihal je močan veter.

HOTEL IN VEČERNI MARAKEŠ

Popoldne sva prispela v Marakeš. Seveda sem rezervirala nastanitev v prekrasnem Riadu Zoraida, ki je povsem v centru mesta ob medini in glavnem trgu. To je pomenilo kar precej iznajdljivosti, saj do nstanitve nisva mogla z avtomobilom, pač pa sva ga morala parkirati na enem izmed ozkih parkirišč v strogem centru. Do tja sva seveda takoj dobila pomoč – navigacija vas namreč pelje po ulicah, ki z avtom sploh niso prevozne. Takoj sta naju ujela dva mladeniča na skuterju in naju seveda proti plačilu vodila do parkirišča po pravih cestah. Peš sva se odpravila do najinega prečudovitega Riada, se namestila in se sprehodila do glavnega trga. To pa je pravi Maroko – gneča, ulične vragolije in zelo neprimerne predstave s kobrami in opicami. Grozno. A to je del kulture. Če ne bi turisti plačevali za te neumne fotografije, bi tudi to bedno kulturo izkoreninili. Imela sva srečo, da sva bila na trgu ravno ob sončnem zahodu, nato pa se povpela še v lokal na strehi in z vrha opazovala dogajanje.

RIAD ZORAIDA IN TRADICIONALNI HAMAM Z MASAŽO

Izbrala sem popolno nastanitev v Marakešu. Tradicionalni riad z prečudovito arhitekturo, bazenom, osrednjim vrtom in krasno sobo. Res je bilo vse kot v pravi maroški pravljici. Že dolgo sva se spogledovala z novim doživetjem – tradicionalnim hamamom, a nama čas nikoli ni dopuščal. Tukaj se je vse poklopilo. Imeli so tradicionalni hamam v riadu. Bila sva lahko tudi skupaj. Gre za kombinacijo turške parne savne in res zelo grobega pilinga, ki nama ga je naredila gospodična. Uf, res naju je ogulila do kosti in potem tudi seveda nežno umila in spirala. Ko je mene drgnila, se je še Matjaž smejal, ko sem se jaz skoraj jokala od bolečine, kasneje tudi njemu ni bilo več smešno. A koža je bila izjemno gladka in res sva bila po hamamu kot nova. Jaz sem si privoščila po hamamu še masažo in bila sem kot prerojena. Super izkušnja.