Na Nanosu (1.240 m) sem bila že peš, s kolesom pa še nikoli. Tri leta sva imela to res krasno kolesarsko turo pripravljeno, a je gneča med vikendi na primorki celo poletje neznosna, zato se ji praviloma v tem času popolnoma izogibava. Hkrati pa na Nanosu rado piha, zato je treba ujeti tudi res pravo vreme. In midva sva ga dočakala. Prvi septembrski vikend se je vse poklopilo – prazna cesta in popolno sončno vreme brez vetra za vzpon na Nanos iz Podkraja. Vozila sva se po lepem makadamu po prekrasnem gozdu in odprtih jasah z lepim razgledom na Postojnsko kotlino, Javornike, Snežnik, Vremščico, Slavnik, Tržaški zaliv, del Vipavske doline, Čaven in Golake. Na soncu sva se na odprtem lepo pogrela na soncu in po 20 km pripeljala do Vojkove koče na Nanosu. Malce počitka in po isti poti nazaj do izhodišča, ki pa ni samo navzdol, ampak je treba tudi nekaj klancev navzgor premagati nazaj grede. Na celi poti se nabere kar nekaj višinskih metrov, sicer pa res krasna nezahtevna kolesarska tura.

Osnovne informacije:

• začetek in konec poti = Podkraj, Col
• vrh = Vojkova koča na Nanosu (1.240 m)
• dolžina poti = 40 km
• višinska razlika = 1.150 m
• oprema = gorsko ali gravel kolo, čelada, voda, prigrizek
• zahtevnost = praktično nezahtevna, saj je ves čas lepa makadamska ali celo asfaltirana široka cesta

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD