Ob jezeru Titikaka sva imela res krasen hotel, a že zgodaj zjutraj sva se odpravila na celodnevni izlet z lokalno turistično agencijo. Precej ceneje bi lahko izlet izvedla v lastni režiji, a sva se pustila malce razvajati s prazno glavo. S super hitrim in zaprtim čolnom smo najprej obiskali zanimive otoke plemena Uros, kjer smo spoznali domačine in njihovo zelo zanimivo, drugačno in težko življenje na jezeru Titikaka. Nadaljevali smo z malce daljšo vožnjo do velikega otoka Taquile, kjer so nam domačini zaplesali tradicionalni ples na trgu in nas postregli z odličnim kosilom. V Puno smo se vrnili okrog treh popoldne. V pristanišču naju je čakal lastnik najine namestitve, ki naju je odpeljal v preveč razkošno stanovanje na otočju Uros, kjer sva imela privilegij doživeti enega najlepših sončnih zahodov v življenju.

OTOČJE PLEMENA UROS

Za organiziran izlet sva se odločila dan pred odhodom, ker sva bila kar precej utrujena od naporne vožnje in tudi hitrega tempa potovanja. Želela sva biti “gospoda” in tako je tudi bilo. Vzela sva celodnevni izlet z hitrim zaprtim čolnom, kajti vremenske razmere na jezeru Titikaka so precej zahtevne. Je sicer zelo močno sonce, ampak ni pa sicer pretirane vročine. Okrog 10 stopinj ali pa še manj podnevi. Ponoči pa se temperature spustijo pod ledišče in je res mrzlo. Najprej so nas z ladjo odpeljali do otočja Uros, ki je precej blizu mesta Puno. Tam so nas predstavili domačinom, kateri so nam ponudili za doplačilo vožnjo po jezeru z njihovim tradicionalnim čolnom, ki je tudi spleten iz trsja, tako kot njihova cela vas. Zelo zanimiva in znamenita je deveterica naseljenih umetnih otočkov, ki predstavljajo bivalno okolje plemenu Uros, zgrajenih iz plavajočega trsja. Pleme Urus je v času inkovskega osvajanja pobegnilo pred njimi in si zgradilo plavajoče otoke iz trstike – tatore, ki obilno raste v plitvem obalnem pasu. Trstiko uporabljajo tudi za izdelavo čolnov, hiš in drugih uporabnih izdelkov ter hrano. Po vožnji so nam predstavili družino, vas, kako živijo, kako naredijo otoke, kako jih vzdržujejo in s čim se preživaljajo. To so res plavajoči otoki, ki jih lahko tudi po želji premikajo. Vsake toliko morajo naložiti na vrh svežo trstiko, da ohranjajo otok. Otok se gradi približno leto dni, hiše pa morajo biti vedno malce dvignjene, zaradi vlage, ki je v tleh. Življenje tukaj je neizprosno, saj je res ponoči grozno mrzlo in vlažno, podnevi pa pripeka zelo močno sonce. Res občudovanja in spoštovanja vredno.

OTOK TAQUILE

Sledila je vožnja do otoka Taquile, ki je kar precej oddaljen. Zato je dobro imeti izlet z zaprtim čolnom, ker vožnja traja kar dobro uro do otoka. Na otoku Taquile smo se izkrcali v enem izmed pristanišč, nato pa nas je čakal lep vzpon do vrha otoka, kjer je velik trg. Tam so nam domačini zaplesali tradicionalni ples v tradicionalnih oblačilih ob spremljami domače glasbe. Na koncu smo tudi mi zaplesali z njimi. Po predstavi smo v restavraciji imeli tudi zelo okusno kosilo. Otok Taquile je poseljen že od inkovskih časov, o čemer pričajo številni arheološki ostanki. Kečuansko govoreči prebivalci so znani predvsem po kakovostnih pleteninah in tradicionalnih oblačilih, ki so med najlepšimi v Peruju. Moški nosijo zanimive kape, ki si jih spletejo sami, medtem ko ženske kuhajo, obdelujejo poljedelske terase in perejo perilo. Barva kape sporoča zakonski stan kot tudi status osebe, ki jo nosi. Kape samskih moških so bele, poročenih pa rdeče barve. Podobno velja tudi za ženska oblačila. Samska ženska okrog pasu nosi zavezane velike volnene cofe, pri poročenih ženskah so cofi manjši.

NASTANITEV SREDI JEZERA – TITIKAKA DORA

Po ogledu otoka Taquile nas je čakalo še dve uri vožnje s čolnom nazaj v Puno. Seveda pa sva drugo noč tudi midva morala izkusiti spanje na otokih iz trsja na jezeru Titikaka. To bi morala izvesti na bolj pristni način, a sva se odločila za precej luksuzno možnost izključno zaradi gretja. Avto sva pustila pri hotelu, s taksijem sva se odpeljala do lokalnega pristanišča, po naju pa je z majhnim čolnom prišel lastnik nastanitve. Titikaka Dora je preveč luksuzna nastanitev za najin okus, izgledala je pa lepo in fotogenično. V resnici sva potrebovala le prenočišče in gretje za res mrzlo noč. Družina nama je skuhala dobro večerjo kar zunaj na ognju. Ko je sonce zahajalo, je začela tudi temperatura hitro padati. Imela sva sicer v hiši ogrevanje na plin, ampak sva ga med spanjem ugasnila, ker se plinskih peči precej bojiva. V posteljo so nama sicer prinesli domače termoforje (beri plastenko z vrelo vodo), ki naju je res grela celo noč. Bil pa je noro lep, prekrasen, čudovit sončni zahod in zato sva prišla na to mesto. Doživela sva enega najlepših sončnih zahodov v najinem življenju. Te barve, ki jih ne pozabiš nikoli.

Celotni stroški dneva za 2 osebi = 288 EUR

• taksi do mesta = 12 PEN (3,0 EUR)
• Izlet Uros in Taquile otoki = 122 EUR
• vožnja s tradicionalnim čolnom na Urosu = 30 PEN (7,4 EUR)
• 2 magnetka = 25 PEN (6,2 EUR)
• otok Uros vstopnina = 10 PEN (2,5 EUR)
• voda, wc in napitnine = 10 PEN (2,5 EUR)
• taksi do pristanišča = 20 PEN (5,0 EUR)
• trgovina, sladica in večerja = 92 PEN (22,8 EUR)
• Hotel – Titikaka Dora (NZ) = 125 USD (116,8 EUR)

Prevoženi km = 0 km

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,07 USD; 1 EUR = 4,04 PEN

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD