INDONEZIJA 2024: Načrt potovanja (20 dni)
Ponovno potovanje v Indonezijo konec leta 2024, ki sva ga podaljšala tudi v prvo polovico januarja 2025, sva imela, kot tudi vsa najina druga potovanja, planirano že polno leto vnaprej. Meni se je nepričakovano zgodilo oktobra 2024 tudi potapljaško potovanje v Indonezijo, Malezijo in Tajsko, tako da sem bila praktično po dobrem mesecu spet nazaj v Indoneziji. Ampak Indonezija je tako velika, da bi potreboval leto ali dve oziroma še več, da bi jo dobro prečesal. To je bilo že moje četrto potovanje v Indonezijo, Matjaževo tretje, a do sedaj nisva nikoli bila v Jakarti. Tokrat sva izbrala potapljaški raj Rajo Ampat in nekaj preostalih dni namenila tudi raziskovanju največjega otoka Java z glavnim mestom. Potovanje je preseglo vsa najina pričakovanja in sva hkrati globoko hvaležna, da si lahko uresničujeva največje življenjske želje.
PRED POTOVANJEM: Kdaj, zakaj in kako?
Ker je bil glavni cilj potovanja Raja Ampat, sva seveda tudi časovno izbrala najboljši čas za potovanje tja. Raja Ampat ima najlepše vreme precej drugačen čas kot ostali del Indonezije, saj je že zelo blizu Filipinov. Torej najboljši čas za potovanje na Rajo Ampat je od decembra do februarja, seveda pa za večji del Indonezije je ravno obratno (od maja do oktobra). Potovanje sva želela kombinirati še vsaj z nekaj drugimi doživetji in dolgo sva si razbijala glavo, kam. Na koncu sva se odločila, da kljub deževni dobi obiščeva še nekaj Jave. Potovala sva vse skupaj 20 dni in sicer od 24.12.2024 do 12.1.2025. Po dolgem času sva ponovno praznovala skok v novo leto nekje na toplem. Nazadnje sva bila leta 2020 v Burmi. Bil je odličen čas za potovanje. Raja Ampat je bila vremensko odlična, Java pa tudi. Vedno sva se izognila nalivom, ki so bili večinoma pozno zvečer. Bilo pa je seveda zelo vroče in soparno.
PRENOČIŠČA NA POTI
Na celotnem potovanju po Indoneziji sva zamenjala 8 lokacij in 18 nočitev, kar ni prav veliko za 20-dnevno potovanje. Tokrat je bilo drugače, saj sva 10 nočitev preživela na Raji Ampat in sicer v dveh različnih nastanitvah. Tabari sem rezervirala direktno pri njih, Eco Lodge pa najdete na Airbnb. Ostale nastanitve sem vse rezervirala na Bookingu. Z izbiro sva bila oba zelo zadovoljna na vseh lokacijah in jih lahko priporočim. So pa seveda primerne lokaciji in ceni. Za vse nastanitve sva tokrat skupaj plačala 1.864 EUR, kar je v povprečju 104 EUR/nočitev. To v resnici res ni veliko, glede na to, da sva imela v ceni desetih nočitev vključeno tudi vso hrano, torej tri obroke na dan.
HRANA NA POTI
Indonezija je kulinarični raj. To sem po mojem napisala že res stokrat in nikoli se ne bo spremenilo. Ker sva dobrih 10 dni preživela tokrat na Raji Ampat v nastanitvah s polnimi penzioni (druge izbire ni), nisva mogla ravno izbirati obrokov. Kar postrežejo na krožniku, to moraš pojesti. Ne kuhajo dveh, treh različnih obrokov vsak dan, ker nimajo niti možnosti. Ampak! Na Raji sem izbrala dve nastanitvi ravno zaradi hrane, ki jo strežejo. Seveda je tudi lokacija pomembna, ampak prvi kriterij je bila odlična hrana. In bilo je tako. Brigitte v Tabariju naju je razvajala na polno s svojimi obroki, v naslednjem Eco Resortu pa so k temu dodali še naslednjo stopnjo kulinarične spretnosti. Na drugih lokacijah pa sva imela svobodno izbiro in midva največkrat poseževa po pečenem rižu (nasi goreng po njihovo) z dodatki (riba, piščanec, jajce, zelenjava), ki ga oba res obožujeva. In seveda sva se napila vode svežega kokosa. Za dodatno hrano sva skupaj porabila samo 184 EUR, ker na Raji Ampat so bili vsi obroki že všteti v ceno bivanja.
VSI STROŠKI POTOVANJA
Tokratno 20-dnevno potovanje po Indoneziji se je zavihtelo po stroških tudi v sam vrh najinih potovanj. Z porabljenimi 182 EUR na dan na osebo je to najino tretje najdražje potovanje. Je pa tudi res, da inflacija je huda in da se vsako leto potovanja konkretno podražijo, tako da je primerjava z ostalimi potovanji v zadnjih letih precej težka. Skupaj sva zapravila 6.909 EUR oziroma 3.454 EUR na osebo. Jaz sem zapravila nekoliko več v povprečju, ker sem naredila kar 14 potopov na tem potovanju. Zagotovo pa je k višjim stroškom tega potovanja pripomogla oddaljena lokacija Raja Ampat, do katere do stroški kar visoki. Za povratne letalske vozovnice do Soronga boste odšteli kar dodatnih 500 EUR. Ker pa sva potovala med novoletnimi prazniki, se nama je vse skupaj zdelo še zelo znosno. Sicer pa enkratna doživetja imajo za naju nepreceljivo vrednost. In tudi to potovanje se uvršča v to kategorijo.
NAČRT POTOVANJA PO DNEVIH – 20 DNI
Na božični večer z Brnika do Istanbula (1. dan)
Letalske vozovnice so običajno med novoletnimi prazniki kar zasoljenih cen. Jaz sem tokrat karte res kupila eno leto vnaprej in sicer takoj, ko so bile na voljo. Midva sva imela planirano potovanje v Indonezijo ne glede na ceno letalskih vozovnic, ker se nama je tako pač izšlo z dopustom. Kljub vsemu sem dobila kar znosne cene povratnih letalskih vozovnic s Turkish Airlines iz Ljubljane. Na božični večer sva tako odletela do Istanbula. Na najinem letu je bila tudi najina zelo dobra prijateljica Simona, ki je še mnogo “večja” popotnica od naju. Njo je potovanje zaneslo tokrat naprej v Oman, midva pa sva nadaljevala s kratnim prestopom v Indonezijo do Jakarte. Letališče v Istanbulu je bilo lepo novoletno okrašeno.
Iz Istanbula do hotela v Jakarti (2. dan)
V Istanbul smo prileteli nekaj minut pred polnočno in imela sva le dve uri časa za prestop na drugi let do Jakarte. Dve uri je nama ravno prav, da nisva živčna in da nama ni treba teči po letališču. Polet v Jakarto je bil po planu okrog druge ure po lokalnem času in je trajal vsega skupaj 12 ur. Nama nočni poleti vedno zelo hitro minejo, saj jih večinoma prespiva. V Jakarti smo prispeli ob 18. uri po lokalnem času. Mislila sem, da bova hitro zunaj, a se je zavleklo na vstopnih vizah. Tam sva bila med prvimi v vrsti, a sva vseeno čakala eno uro. Jezna sem bila sama nase, da nisem vize uredila po spletu že doma. Taksist naju je čakal, zato sva morala precej hiteti do izhoda. Jakarta je ogromna in letališče je oddaljeno iz mesta eno uro. Hkrati pa so na cesti velike gneče, zato sva bila v hotelu šele malo po osmi uri zvečer. Samo še čokoladna tortica, tuš in postelja.
Jakarta – glavno mesto Indonezije (3. dan)
Jakarta. Kljub temu, da sva že bila večkrat v Indoneziji, še nikoli nisva bila v Jakarti. Glavno mesto Indonezije, ki dandanes z okolico šteje že 25 milijonov prebivalcev. Seveda jo je gostota prebivalcev in motorizacija že zdavnaj zadušili, hkrati pa se še “potaplja”, zato bodo prestolnico preselili na otok Borneo. Jakarta naju je presenetila v pozitivnem smislu, saj je lepa in popolnoma čista. Iz vsake male hiške zraste v nebo gromozanski nebotičnik. Ogledala sva si stari del, nato sva se hladila v parku s kokosovim sokom. Vročina in vlaga sta naju zvlekli v odlično restavracijo na kosilo. Nato pa sva si privoščila še super masažo z vročimi kamni. Ob 21. uri sva morala nazaj na mednarodno letališče, saj sva imela notranji nočni let v Sorong.
RAJA AMPAT: Dolga pot do arhipelaga Raja Ampat (4. dan)
Do slovitega arhipelaga Raja Ampat je res dolga pot. Saj je samo tam nekje v Aziji, ampak res je predvsem dolga pot. Najprej smo se opolnoči na letališču pred vkrcanjem na letalo srečali s celo skupino Slovencev in sicer s skupino od Uroša (Z družino v divjino), ki so prav tako potovali na Rajo Ampat. Sledil je 4 urni polet na Zahodno Papuo v mesto Sorong. Tam sva se vkrcala na trajekt za Waisai, ki se nahaja na največjem otoku arhipelaga Raja Ampat in se imenuje Waigeo. Tam sva morala najprej kupiti vsa dovoljenja, nato pa so naju še s čolnom odpeljali v eno uro stran oddaljen raj na zemlji, ki se imenuje Tabari Dive Lodge. Šele tam so se začele najine počitnice v raju.
RAJA AMPAT: Izjemno bogata Raja Ampat pod vodo (5. dan)
Na otočje Raja Ampat nisva prišla poležavati. Za poležavanje so na svetu zagotovo mnogo lepši kraji. Otočje Raja Ampat je potrebno raziskovati pod morsko gladino, zato sem tam preživela večino časa. Naslednjih 7 dni sem se vsako dopoldne potapljala, včasih tudi popoldne. Prvi dan sem naredila tri potope, ker sem seveda želela videti čim več. Dopoldne smo se potapljali na mestu Sawandarek, popoldne pa samo na drugi strani našega otoka na potapljaškem mestu Merpati Adalah. Vmes smo imeli ponovno izjemno okusno kosilo, zvečer pa še boljšo večerjo.
RAJA AMPAT: Magičen Piaynemo in Star Lagoon (6. dan)
Napočil je dan, ki sva ga oba dolgo čakala in v resnici sva si tudi res želela videti slavno razgledno točko Piaynemo. Tabari Lodge vsakemu gostu omogoči izlet do Piaynema, je pa cena odvisna od števila gostov. Najprej sva se založila za zajtrk s palačinkami, nato pa smo se s čolnom odpeljali proti severu. Najprej smo naredili potop na najlepšem koralnem grebenu, ki so ga videle moje oči – Melissa’s Garden. Sledil je kratek odmor na čolnu in še drugi potop ob otoku Rufas, ki ima krasno laguno z lepim koralnim grebenom. V njej smo tudi končali naš potop. Ustavili smo se najprej na razgledni točki Star Lagoon, ki je zelo lepa. Končno smo se odpravili na razgledno točko Piaynemo, ki je res prelepa. Magičen pogled na posebno kraško pokrajino vzame dih, čeprav je bilo malce oblačno vreme. Do obeh razglednih točk je kar nekaj stopnic, zato smo si vsi vmes zaslužili obilno kosilo in okusno lubenico za posladek. Pozno popoldne smo se utrujeni vrnili nazaj v Tabari. Brigitte nam je za večerjo spekla izjemno okusno ribo, ki smo jo zmazali kot za šalo.
RAJA AMPAT: Popolnoma zdrav koralni greben (7. dan)
Vsak dan sem se dopoldne potapljala. Palačinke za zajtrk, nato pa ob 7h že odhod na potope. Tudi tokrat sva z Olenom naredila dva krasna potopa in sicer potapljaški mesti Batu Mansuar in Shark Point/Marko’s Point. Potapljaški mesti se lahko pohvalita z izjemnimi koralnimi grebeni, ki so res na našo srečo še popolnoma zdravi. To je že kar prava redkost zadnjih let. A podvodni svet Raje Ampat očitno se še dobro bori v današnjemu času. Po dveh lepih potopih smo se vrnili v Tabari in imela sva odlično kosilo, nato pa zaslužen popoldanski počitek na viseči mreži. Zvečer je bil lep sončni zahod, a moram priznati, da popolnoma jasno zvečer še ni bilo nebo. Vedno so bili v daljavi oblaki. A oblakov sem zadnja leta izjemno vesela, ker je sonce premočno.
RAJA AMPAT: Poseben morski pes Wobbegong (8. dan)
Silvestrovo in dan za potapljanje. Tokrat sem naredila ponovno 3 globoke potope, saj sem se zelo dobro fizično počutila. Veliko palačink za zajtrk za energijo, potem pa že pred sedmo na čoln in na 3 različna potapljaška mesta. Vmes smo prišli po dveh potopih na vrhunsko kosilo v Tabari, nato pa opravili še tretji potop. Tokrat je seveda izstopal poseben morski pes Wobbegong, ki sem ga celo videla povsem na odprtem. Sicer se spretno skriva pod koralami na pesku ali v jamah. Po treh potopih sem bila res utrujena, zato je prijal popoldanski počitek. Ker pa je bilo silvestrovo, smo imeli pravo nobel večerjo in sicer avokadov puding z lososom in mangom, ribja zloženka s škampi ter tortica z mandarinami za konec. Ob desetih smo nazdravili, imeli celo svoj ognjemet in vsi zaspali že pred polnočjo. Lepšega skoka v leto 2025 bi si težko sploh zaželela.
RAJA AMPAT: Rajski Tabari na Raji Ampat (9. dan)
Predzadnji dan v raju. Na sporedu so bile ponovno palačinke za zajtrk, nato pa dva dopoldanska krasna in malce zahtevnejša potopa. Končno so me odpeljali na slavno potapljaško mesto Cape Kri in na Chicken Reef. Med potopom smo uživali v kristalno modri laguni na špici otoka Kri. Matjaž je vsako dopoldne raziskoval otok, na katerem sva bivala, in seveda naredil krasne posnetke z zraka in tal. Okoli otoka si se lahko sprehajal namreč le ob oseki in meni popoldne nikoli ni uspelo, ker je bila popoldne plima. Hkrati pa sem bila vedno po potopih res utrujena. Tabari je res sanjska destinacija, tudi v luči “vrednost za denar”, ker vsi vemo, kakšne noro visoke cene se sicer gibljejo na Raji Ampat pri malce boljšem komfortu.
RAJA AMPAT: Veličastne mante in orjaške zeve (10. dan)
Zadnji dan v Tabariju in tudi zadnji potapljaški dan za mene na Raji Ampat. Za zadnji dan je Olen pripravil najboljši dve potapljaški mesti po mojem okusu. Najprej smo se potapljali ob Arborek Islandu in po potopu tudi obiskali vas Arborek. Zadnji potop pa sem naredila na potapljaškem mestu Manta Sandy, ki ga je potrebno rezervirati na uro, saj je lahko hkrati na njem naenkrat le 12 potapljačev. S tem ščitijo prekrasne mante pred množičnim obiskom in seveda nemotenjem njihovega procesa. Vsako dopoldne mante namreč prihajajo na t.i. “cleaning station”, kjer potem krožijo, dokler niso očiščene. Za konec bivanja sva imela še privilegij opazovati prekrasen sončni zahod. Hvala Tabari.
RAJA AMPAT: Premik na rajsko plažo na Waigeo (11. dan)
Zadnje palačinke za zajtrk pri Brigitte v Tabariju. Ne, niso bile za zajtrk samo palačinke, ampak nama so res ustrezale in sva jih jedla vsak dan. Ob sedmih sva se poslovila od Brigitte in Jeffa ter Olena in celotne ekipe v Tabariju. Imela sva fantastičnih 7 celih dni na tem rajskem otoku Raje Ampat. Po zajtrku so naju odpeljali s svojim čolnom v Waisai, nato pa sva se s taksijem odpeljala najprej do mini vasice, tam pa naju je pobral z mini čolnom lastnik najine naslednje nastanitve na Raji Ampat. Naslednje tri dni sva preživela v Raja Ampat Eco Lodge-u, ki ima samo dve hiški na zasebni plaži. Znašla sva se v raju.
RAJA AMPAT: Uživancija v Raja Ampat Eco Lodge-u (12. dan)
Še en dan v raju. Ob zajtrku so se nama kar zasvetile oči. Flufy ameriške palačinke s figami. Njam, njam, njam. Kopanje, sprehajanje po plaži, opazovanje ptičev. Prekrasni posebni ogromni ptiči vrste Blyth’s Hornbill so nama letali nad glavo. V parih sva jih lahko opazovala kar med plavanjem. Sploh ni bilo treba na noben sprehod po gozdu. So pa visoko v krožnjah dreves. Tukaj je res še vse tako zaraščeno, da se po gozdu praktično ne da sprehajati. Hkrati pa strmo in blatno, zato sva se raje držala najine krasne plaže. Vmes sva imela vrhunsko kosilo, malo počitka, popoldne pa enak program z vrhunsko večerjo. Začela sva razmišljati, kako bi kuharja (beri mladeniča, ki sicer prihaja iz Sumbe) peljala s seboj v Slovenijo. Prekrasen dan. Neprecenljivo.
RAJA AMPAT: Polnjenje baterij v raju (13. dan)
Še zadnji cel dan za polnjenje baterij v raju. Res nama je prijalo početi NIČ. Če sva doma še planirala za tukaj neke izlete, pa pohod po džungli, pa jaz še potapljanje… Ne, nič nisva želela delati. Samo “čilanje” včasih tudi paše. Dan, dva, tri, potem je pa seveda še čez glavo. Ampak tokrat je nama res ustrezalo. Dan je bil enak včerajšnjemu. Razvajanje sebe in brbončic vsako minuto. Predvsem pa počitek pred naslednjimi dogodivščinami in seveda vsakdanjemu življenju doma.
SORONG: Slovo od rajske Raje Ampat (14. dan)
Vsega lepega je enkrat konec. In tudi za naju so se prehitro končale rajske počitnice na Raji Ampat. Malce sva si jih še vseeno podaljšala, saj so nama dovolili tukaj ostati do trajekta za Sorong, ki pelje ob 14. uri popoldan. Celo bili so tako prijazni, da so nama še skuhali kosilo, čeprav seveda ne bi bilo treba, in tudi v sobi sva lahko ostala praktično kosila do 12. ure. Tako sva pridobila še eno celo dopoldne v raju. Potem pa najprej čoln do ceste, s taksijem v Waisai. Tam sva si kupila končno malo boljše VIP karte za trajekt. Tokrat je bilo vse skupaj bolj “človeško” kot ob prihodu in tudi VIP prostor je precej bolj na nivoju. Mrzlo je bilo še vedno kot v hladilniku, a bi vsaj ob morebitni nesreči lahko skočila s krova. Vožnja s trajektom je trajala dve uri in v pristanišču v Sorongu je bilo res živahno. Najela sva si taksi do hotela, potem pa sva se sprehodila v bližnji supermarket po manjšo večerjo in sladoled.
JAVA: Dan za premik iz Soronga v Borobudur na Javi (15. dan)
Dan za premik na drugi konec Indonezije. Ob osmih zjutraj sva imela že let iz Soronga najprej v Jakarto na mednarodno letališče, zato sva morala kar na hitro nekaj pozajtrkovati v najinem hotelu. Na letališču v Jakarti sva imela samo čas za prestop na drugi let v Yogyakarto. Tam sva si najela Grab prevoz do Borobudurja, kjer sva se potem zelo hitro nastanila v lepem, a žal popolnoma praznem hotelu. Za kosilo sva si seveda privoščila nasi goreng, ki sva ga že pošteno pogrešala. Potem pa malo naokoli po ulicah Borobudurja in na svež kokos k sosedi. Borobudur sicer ponuja sicer kar nekaj grozljivo “instagramerskih doživetij”, ki pa se jih midva nikakor ne poslužujeva.
JAVA: Tempeljska kompleksa Borobudur in Prambanan (16. dan)
Dolga leta sta bila na najinem popotniškemu seznamu tudi oba indonezijska tempeljska kompleksa na otoku Java – Borobudur in Prambanan. Po odličnem zajtrku v najinem hotelu sva se peš odpravila najprej na ogled tempeljskega kompleksa Borobudur. Vstopnice sva imela za prve možne karte in sicer ob 8:30 zjutraj. Ogled templja je omejen na 1 uro, zato sva bila hitro prosta. Ob 11h naju je pobral z avtom najin gostitelj v Prambananu in naju odpeljal na ogled lepega slapa pod mogočnim vulkanom Merapi. Do njegovega doma smo prišli ravno v času kosila in njegova žena nama je pripravila odličen nasi goreng. Popoldne sva si ogledala še tempeljski kompleks Prambanan, nato pa je ravno pred temo prišla res huda nevihta z močnimi nalivi. Pod streho sva počakala na prevoz in se uspešno izognila hudi tropski nevihti.
JAVA: Tradicionalni Ramayana balet v Prambananu (17. dan)
Zbudila sva se res zgodaj, ker sva imela v sosednji zgradbi mošejo, kjer so res zgodaj zelo glasno vabili k molitvi. Običajno je to pred zoro, tukaj pa je bilo že ob 3:30 ponoči. Uf, budnica je bila glasna. Nič zato, še malo počitka do zajtrka, potem pa naju je gostitelj odpeljal do Yogyakarte. Tam sva se namestila v super hotelu, nato pa se sprehodila po ulicah. Yogyakarta je velika, a nič prav pametnega ni za početi. Vroče je bilo, zato sva obiskala le sosednjo tržnico, potem pa sva se hladila v senci ob odličnem kosilu. Popoldne sva si privoščila masažo v hotelu, zvečer pa sva se odpravila na pravi tradicionalni balet Ramayana v Prambanan. Bila je super predstava in sva bila res vesela, da sva se odločila za ogled.
JAVA: Terme in tržnica v Yogyakarti (18. dan)
Hotel sva imela res na super lokaciji in sva se tudi naslednji dan kar peš odpravila na ogled starih kraljevih term in lokalne tržnice. Sicer so naju vsi čudno gledali, ker sva edina hodila peš v tej vročini, a midva se ne dava. Noge je pač treba vsak dan pretegniti. Najbolj pa nama je všeč, ko zaideva v povsem neturistične ulice intako je bilo tudi tokrat. Obiskala sva zapuščeno kraljevo kopališče ter nazaj grede še res povsem lokalno tržnico. Na ulici sva popila vodo svežega kokosa, nato pa se vrnila v bližino hotela na kosilo. Popoldne sva se odpeljala od letališča in zvečer poletela do Jakarte po urniku. Hotel sva tokrat imela povsem zraven letališča.
JAKARTA: Let iz Jakarte v Istanbul (19. dan)
Hotel je bil zelo lep za takšno nizko ceno, tako da sva si vzela še eno dodatno noč, čeprav nama ni bilo treba, ker sva imela let domov ob 21. uri. Želela sva biti za polet domov čim bolj spočita in tako sva imela najino sobo do konca. V miru sva se naspala in si privoščila dolg zajtrk, nato pa uživala v brezdelju hotelskega kompleksa do 19. ure zvečer. Ob 21h smo s Turkish Airlines točno po urniku poleteli proti Istanbulu. Bil je zelo miren nočni let, zato sva ga oba večinoma prespala.
Let domov v zasneženo in megleno Slovenijo (20. dan)
Ob pol šestih zjutraj po lokalnem času smo pristali na letališču v Istanbulu. Nisva imela niti časa, da bi šla v letališki salon, ampak sva samo menjala izhodna vrata lepo v miru ter poletela ob 8h po lokalnem času proti Ljubljani. Slovenija je bila sončna in vsi vrhovi so bili zasneženi. Žal je bila po kotlinah prisotna tudi gosta megla. A sprememba je bila občutna. Iz vrtoglavnih 35 stopinj na ničlo. K sreči je bila nedelja dolga, da sem lahko vsaj malo zadihala in prepakirala. Namreč v ponedeljek ob 4h zjutraj sem že službeno odpotovala v München, kjer me je pa res prezeblo do kosti, saj je bilo norih -8 stopinj in veter je bril do kosti. Sem preživela tudi to temperaturno razliko. Pregovor pravi – kar se mora, ni težko. Kljub vsemu, za nama je bilo še eno res krasno potovanje.
ZA KONEC…
Zadnji dve leti se (vsaj meni) vrti svet okoli potapljanja. Imam zelo prijaznega in ljubečega partnerja, ki to razume, čeprav ni potapljač. Ampak ve, da sem si to želela vse življenje in zdaj si šele uresničujem veliko življenjsko željo. Zato bo kar nekaj naslednjih potovanj vse podrejeno najlepšim potapljaškim lokacijam na svetu. Da vsaj malce nadoknadim. Tako se je tudi Raja Ampat seveda takoj znašla na mojem potapljaškem seznamu in res je lokacija sanjska in rajska. Je pa daleč, zelo daleč in težko dostopna. Zato tudi ni poceni. Na Rajo nikakor ne bi šla nikoli za manj kot 10 dni, ker je to cenovno res predrago. Lokacija je tako potapljaški kot tudi raj za snorklarje, saj so glavni igralci zdravi koralni grebeni, ki jih najdete na globini do 5 metrov. Pametno je treba izbrati nastanitev – jaz sem nalogo opravila z odliko in čisto nič ne bi spremenila. Tudi polnih 11 dni / 10 nočitev sva imela ravno dovolj. Tako da potapljanje kot počitek. Več ali manj ne bi bilo v redu. Jakarte sva imela čisto dovolj, Borobodur in Prambanan pa sva si tudi ogledala v najlepši možni luči. Hkrati je teklo vse kot namazano, brez težav, zamud ali bolezni na poti, kar pa še največ šteje. Jaz sem naredila kar 14 fantastičnih potopov in si uresničila vse podvodne želje.
ZANIMIVO BRANJE
ČASTIŠ KAVO?
Naju častiš kavo na potovanju...
€5,00
Andreja's WORLD 