Slovo od Bora Bore je bilo precej lepše od prihoda na otok. Prišli smo v takšnem nalivu, da nisva videla tri metre pred nosom. Odšli pa v tako lepem vremenu, da ti solze tečejo po obrazu. Žal, tudi vsega lepega je enkrat konec. Hvaležna sva bila Bori Bori za nepozabne trenutke in zagotovo tudi za mnogo najlepših doživetij v najinem življenju. V bistvu je bila izkušnja precej lepša, kot sva si zamišljala. Let na Rangiroo je trajal eno uro in vmes smo celo iz zraka videli prekrasno Modro laguno. Na otoku sva se namestila v krasni hiški, nato pa s kolesom malo raziskala okolico.

LETALIŠČE NA BORI BORI

Let na Rangiroo sva imela že ob 8h, tako da sva morala kar zgodaj zapustiti plažo Matira. Tokrat je bil dan brez oblačka in končno sva videla tudi otok s te strani in seveda prekrasno letališče, ki je na motuju. Ob prihodu je tako deževalo, da nisva videla niti trajekta, s katerim smo se peljali. Trajekt z glavnega čolna do letališča je zastonj in pelje 20 minut. Imela sva res prekrasen razgled s strehe trajekta. Kar nisva se mogla nagledati podobe otoka. Letalo je pol ure zamujalo, tako da sva lahko še malo dlje občudovala laguno.

SLOVO OD BORA BORE IZ ZRAKA

Če smo prileteli res v groznem nalivu, pa smo odleteli v najlepši možni podobi. Iz zraka je Bora Bora fantastična. Tudi zagrebla sem se za najboljši sedež na letalu, tako da sem res lahko občudovala prekrasen otok in delo mati narave. Brez besed sem še danes. Še včeraj sva se tam med resorti kopala, danes pa že maham otoku v slovo. Res noro lepo.

RANGIROA – TRETJI NAJVEČJI ATOL NA SVETU

Točno eno uro je trajal polet z Bora Bore na Rangiroo. Vmes ni nobenih otokov. Rangiroa je največji atol v arhipelagu Tuamotu in tretji največji atol na svetu. Je del skupine Palliser in se nahaja približno 355 km severovzhodno od Tahitija. Na Rangiroi živi približno 2500 ljudi na skoraj 80 km2. Glavno mesto je Avatoru na severozahodu atola. Atol sestavlja približno 415 motujev, otočkov in peščenih nasipov, ki obsegajo skupno površino približno 170 km². V obrobnem grebenu je približno sto ozkih prehodov (ožin ali prelazov), imenovanih hoa. Atol ima sploščeno eliptično obliko, dolžine 80 km in širine od 5 do 32 km. Širina kopnega doseže 300–500 m, njegov obseg pa znaša do 200 km.

Laguna ima največjo globino 35 m, njena površina pa je 1446 km². Zaradi majhne globine lahko tokovi, ki prihajajo in odhajajo skozi ožine, skupaj z vetrovi včasih ustvarijo notranje nevihte. Zaradi svoje velikosti in obstoja le dveh ožin, vsaka plima ustvari močan vhodni tok, medtem ko vsaka oseka ustvari močan odhodni tok znotraj obeh prelivov.

Ko smo se približevali Rangiroi, sem spet sedela na pravi strani in sem lahko iz letala gledala fotogenično modro laguno (Blue Lagoon), kamor sva se potem tudi podala na enodnevni izlet s hitrim čolnom. Iz zraka izgleda fantastično, s kopnega pa še bolje.

Iz zraka se je takoj videla drugačnost otoka in predvsem, da gre za zelo ozek pas kopnega. Tukaj ni vulkana, gore, špičke, ampak samo ogromen atol s palmami. Ravnina in palme, mivka in koralni greben. Nekaj minimalistični hiš, tu in tam kakšna trgovina. Res čisto drugače in zelo posebno.

KAHAIA LODGE

Po pristanku naju je že čakala najina gostiteljica, da naju je peljala do nastanitve. Še prej pa smo zavili v trgovino, saj blizu nastanitve ni nobenih trgovin. So samo v glavnem mestu, midva pa sva bila bolj na koncu otoka, kjer so večinoma vse nastanitve. Dobro sva se založila s hrano za naslednje tri dni. Namestitev sva imela najlepšo na tem potovanju. Samostojno hiško s popolnoma opremljeno kuhinjo, odlično posteljo, krasno kopalnico z vročim tušem in pokrito dvignjeno teraso. Tudi dvorišče od gostiteljice je bilo izredno lepo. Hiška je bila tudi zelo čista in polna svežega cvetja. Vsako jutro so nama prinesli tudi svežo baguetto in nekaj lokalnega sadja. Prezadovoljna.

S KOLESOM NAOKOLI

Hitro sva skočila na kolesi, ki sta sicer bili v bolj slabem stanju, a vseeno dovolj dobrem, da sva se lahko premikala. Zaradi slane vode namreč tukaj res vse hitro rjavi. Nisva se mogla nagledati teh lepih palm. To je res že tako redko tudi v tropskih deželah, da sva res uživala ob pogledu. Zdrave, lepe, visoke palme. Fotogenična pokrajina za dol pasti. Na kosilo sva šla v pristanišče. Tukaj sta samo dve mini restavraciji. Odlična hrana in odlična lokacija.

Pozno popoldne sva se sprehodila še peš do ožine/prehoda Tiputa (Tiputa Pass), ki je izredno znan med potapljači in velja za eno najboljših potapljaških mest na svetu. Tudi jaz se bom jutri tukaj potapljala in celo kar trikrat. Mesto je znano po velikemu številu morskih psov, z obale ali čolna pa lahko opazuješ delfine, ki skačejo iz vode. No, delfinov tisto popoldne ni bilo, je pa bil zelo močan veter.

Zvečer sva samo posedala na bližnji plaži in v miru opazovala lep sončni zahod.

Celotni stroški dneva za 2 osebi = 236,5 EUR

• taksi do pristanišča na Bori Bori = 2.500 XPF (21 EUR)
• čoln po laguni do letališča na Bori Bori = 0 EUR
• notranji let Bora Bora – Rangiroa (vljučen v Air Tahiti Pass) = 0 EUR
• trgovina na Rangiroi = 5.075 XPF (42,5 EUR)
• kosilo (grilled fish, tuna sashimi, rice and salad, Coca Cola) = 5.650 XPF (47,3 EUR)
• nočitev Rangiroa Bungalow Kahaia Lodge (N) = 15.000 XPF (125,7 EUR)

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,03 USD in 1 EUR = 119,33 XPF

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD