Potovanje v Francosko Polinezijo sva si kar malo puščala. Puščala za na konec. Pa ne zaradi denarja, ampak zaradi destinacije same. Midva sva oba mnenja, da ne smeš videti najlepših stvari na svetu prehitro, ker potem lahko druge destinacije postanejo dolgočasne in nezanimive. Hitro lahko izgubiš WOW efekt, zaradi katerega potujemo. Hkrati pa sem srečna, da nisva šla prej, ker se zadnji dve leti tudi potapljam in brez potapljaškega izpita bi bila celotna izkušnja precej drugačna. Bila pa je vseeno najina najdražja destinacija do sedaj, kar je zaradi oddaljenosti lokacije kar pričakovano. Na 23-dnevnem potovanju sva skupaj zapravila 11.239 EUR oz. 5.620 EUR na osebo, kar pomeni 244 EUR na osebo na dan. Še vedno pa zelo solidno za destinacijo številka 1 na svetu. V najinih očeh – neprecenljivo.

VSI STROŠKI POTOVANJA

Na celotnem 23-dnevnem potovanju sva zapravila 11.239 EUR oziroma 5.620 EUR na osebo, od tega za 2 OSEBI:

• prevoz z lastnim avtom do Benetk in nazaj = 45 EUR
• parkirna hiša za 23 dni na letališču Marco Polo v Benetkah (garaža P1) = 292 EUR
• Povratni letalski vozovnici z dokupom zadnjih sedežev na štirih dolgih letih (Air France: Benetke – Pariz – Los Angeles – Tahiti Papeete) = 3.455,23 EUR
• Coris riziko zavarovanja za odpoved za letalske vozovnice Air France = 179,30 EUR
• Paket 7 notranjih enosmernih letov med otoki po Francoski Polineziji (Air Tahiti Bora Pass) = 1.467,00 EUR
• Coris riziko zavarovanja za odpoved za letalske vozovnice Air Tahiti = 76,30 EUR
• vsi ostali prevozi (taksiji, čolni, hitri čolni, trajekti, bencin) = 258 EUR
• najemi vozil in motorjev = 324,6 EUR
  • Huahine – najem skuterja za 3 dni = 100,6 EUR
  • Mo’orea – najem avta za 3 dni = 224 EUR
• 20 nočitev v apartmajih brez zajtrka na potovanju = 2.528,50 EUR
• hrana na poti = 1.193 EUR
• vstopnine na poti = 561,20 EUR
  • Maupiti – privat izlet s čolnom po laguni = 117,3 EUR
  • Huahine – muzej školjk = 8,4 EUR
  • Huahine – muzej zgodovine otoka = 4,2 EUR
  • Bora Bora – samostojen najem čolna brez izpita za cel dan = 226,3 EUR
  • Rangiroa – celodnevni izlet Blue Lagoon = 205 EUR
• potapljanje (11 potopov) = 754 EUR
  • Te Moana diving Pass (10 potopov paket) = 687 EUR
  • dodatni potop na Mo’orei = 67 EUR
• ostalo (ESTA Amerika, spominki, napitnine, pranje oblačil, provizije za menjavo denarja…) = 105,6 EUR

CENE HRANE, PRENOČIŠČ, PREVOZA IN OSTALEGA

Seveda so najdražji kos tega potovanja letalske vozovnice. Eno je sama letalska vozovnica do tja in potem še notranji leti po otokih. To je za naju naneslo skoraj polovico celotnih stroškov. Lahko bi nekaj privarčevala, a midva sva hotela čim prej priti tja in tam preživeti čim več dni celotnega potovanja. Nočitve so tudi precej zasoljenih cen, a jaz sem našla res dobre nočitve za zelo ugodne cene. Morate biti res hitri, jaz sem vse rezervirala eno leto vnaprej, ker je nočitev za to ceno izredno malo. Sploh na najboljših lokacijah. Hrana je seveda dražja in je po zelo evropskih cenah. Sicer pa to tudi razumeš, saj je treba vse pripeljati zelo daleč po morju ali zraku, samo ribe ulovijo v morju. Praktično tam ne raste nič, razen kokosa in banan. Tudi ravne zemlje za pridelovanje ni nič, tako da imajo samo lokalne vrtičke, kar pa je seveda premalo za samooskrbo. Tudi vstopnine izletov in najemov (avti, motorji) so kar zasoljenih cen. Eksluzivna lokacija pač naredi svoje. V trgovinah so cene tudi višje kot pri nas. Predvsem izdelkov, ki jih uvozijo iz Francije in teh je res veliko. Moje potapljanje še ni bilo tako drago – plačala sem 69 EUR za potop.

DENAR IN PLAČEVANJE

Francoska Polinezija ima svoj lokalni denar. Z lokalnim denarjem sva imela kar nekaj izzivov. Namreč edina uradna menjalnica je na letališču v Papeete, kjer dovolijo samo menjavo 500 EUR na dan na osebo. Veliko nastanitev, taksijev, manjše lokalne trgovine, izleti, čolni jemlje za plačilo le lokalno gotovino. In seveda ta znesek, ki ga lahko menjaš, ti zadošča le za nekaj dni. Nesla sva veliko gotovine s seboj, a sva je veliko tudi prinesla nazaj. Prvič sva menjala ob prihodu, potem pa sva našla na Raiatei trgovino, ki nama je menjala denar. Nato sva menjala še enkrat na letališču in enkrat sva prosila še nekoga drugega, da nama je menjal denar na letališču. Kjer je bilo le možno, pa sva plačala s kreditno kartico. Nekako sva uspela pregurati potovanje tudi z lokalnim denarjem. Z bankomati se nisva igrala, ker ali niso delali ali pa v tistem trenutku gotovine nisva potrebovala. Na manjših otokih jih itak sploh ni, tako da na to ne računajte preveč. Banke pa tudi ne menjajo denarja. Edina možnost so večje trgovine na večjih otokih.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD