V začetku septembra sem s sodelavcem odpotovala v Milano na dvo-dnevno konferenco. Le-ta je imela, po celodnevnem rednem programu, v programu tudi zasebni večerni ogled milanske metropolitanske stolnice posvečene Mariji Kristusovega rojstva. Seveda jo mi bolj poznamo kot mogočno Duomo di Milano. To je bil zame prvi obisk Milana in tudi stolnice, zato je bil ogled še toliko bolj zanimiv. Stolnico smo si ogledali po zaprtju ob 19.30 uri v manjših skupinah in brez drugih obiskovalcev. Popeljali so nas tudi v prostore, ki jih sicer redni obiskovalci ne vidijo. Res je bilo zanimivo in katedrala je prava mogočna lepotica. Še posebej, ko se stemni in pride na glavnem trgu še bolj do izraza njena mogočna gotska arhitektura.

Z VLAKOM IZ TRSTA V MILANO

Za potovanje v Milano sva si s sodelavcem tokrat izbrala kar hitri vlak Frecciarossa, ki pelje iz Trsta direktno v Milano. Sicer vlak za pot porabi povsem enako časa kot če bi potovala z avtomobilom, kar je zagotovo slabost, po drugi strani pa je izredno točen in nimaš nobenih skrbi na cesti. Milano je seveda veliko mesto in hitro se potem v mestu naredi velika gneča, kjer lahko izgubiš več časa. Hkrati pa smo imeli hotel praktično na izhodu glavne železniške postaje v Milanu, tako da je bila izbira vlaka več kot samoumevna odločitev. Parkirala sva avto na železniški postaji v Trstu, nato pa 4 ure vožnje do Milana. Železniška postaja v Milanu je izredno lepa in res ogromna.

Milano Centrale je glavna železniška postaja v mestu Milano v severni Italiji in je druga najbolj prometna železniška postaja v Italiji po številu potnikov (za postajo Roma Termini) ter največja železniška postaja v Evropi po obsegu prometa. Postaja je končna postaja in se nahaja na severnem koncu osrednjega Milana. Uradno je bila odprta leta 1931, da bi nadomestila staro glavno postajo (zgrajeno leta 1864), ki je bila tranzitna postaja in ni mogla prenesti povečanega prometa, ki ga je povzročilo odprtje predora Simplon leta 1906 zaradi omejenega števila tirov in prostora na stari postaji.

Milano Centrale ima hitre povezave s Torinom na zahodu, Benetkami prek Verone na vzhodu in po glavni progi sever-jug z Bologno, Rimom, Neapljem in Salernom. Železniški progi Simplon in Gotthard povezujeta Milano Centrale z Baslom in Ženevo prek Domodossole ter Zürichom prek Chiassoa v Švici. Medkrajevne in regionalne železniške proge se raztezajo od postaje Milano Centrale do Ventimiglie (meja s Francijo), Genove, Torina, Domodossole (meja s švicarskim kantonom Valais/Wallis), Tirana (meja s švicarskim kantonom Graubünden/Grisons), Bergama, Verone, Mantove, Bologne in La Spezie.

EXCELLSIOR HOTEL GALLIA

Po prihodu sva se hitro namestila v res najboljšem hotelu v Milanu in se nahaja tik ob železniški postaji. Hotel je res namenjen najbolj petičnim gostom, ki pridejo v Milano. Mi smo imeli v hotelu organizirano tudi odlično večerjo z lokalnimi in nadvse okusnimi jedmi. Seveda pa je bil tudi zajtrk na nivoju, kot se ga pričakuje v takšnem petzvezdičnem hotelu. Za razvajanje v hotelu žal nismo imeli nič časa, ker je bil naš konferenčni program izredno natrpan.

GALLERIA VITTORIO EMANUEL II

S konference smo se v večernih urah sprehodili do glavnega trga, kjer pa se zelo skrito nahaja tudi Galerija Viktorja Emanuela II. Je najstarejša delujoča nakupovalna arkada v Italiji in pomembna znamenitost Milana. Galerija, ki se nahaja v štirinadstropni dvojni arkadi v središču mesta, je poimenovana po Viktorju Emanuelu II., prvem kralju Kraljevine Italije. Zasnovana je bila leta 1861, zgradil pa jo je arhitekt Giuseppe Mengoni med letoma 1865 in 1877. V galeriji se danes nahajajo prodajalne najprestižnejših blagovnih znamk na svetu.

PLAZZA DEL DUOMO

Na glavni trg smo prispeli ravno ob sončnem zahodu, zato se je stolnica bleščala v zadnjih sončnih žarkih. Bila je magično lepa. Piazza del Duomo (»Katedralni trg«) je glavni trg v Milanu. Poimenovan je po milanski katedrali (Duomo), ki mu tudi dominira. Trg označuje središče mesta, tako v geografskem smislu kot tudi zaradi svojega pomena z umetniškega, kulturnega in družbenega vidika. Trg je pravokotne oblike s skupno površino 17.000 m2 in vključuje nekatere najpomembnejše stavbe Milana, pa tudi nekatere najprestižnejše komercialne dejavnosti, zato je daleč najpomembnejša turistična atrakcija mesta. Čeprav je bil trg prvotno ustvarjen v 14. stoletju in se od takrat postopoma razvija (skupaj z Duomom, katerega dokončanje je trajalo približno šest stoletij), je njegov celotni načrt v sedanji obliki v veliki meri delo arhitekta Giuseppeja Mengonija in sega v drugo polovico 19. stoletja. Monumentalne stavbe, ki označujejo njegove stranice, z izjemo same katedrale Duomo in kraljeve palače, so bile uvedene po Mengonijevi zasnovi – najbolj opazen Mengonijev dodatek k trgu je arkada Galleria Vittorio Emanuele II.

MILANSKA STOLNICA (DUOMO DI MILANO)

Ko se je stolnica zaprla za redne obikovalce, smo mi vstopili in se razporedili v manjše skupine do 15 oseb. Nas je bilo skupaj okoli 100, zato smo bili tudi kar precej velika skupina. Imeli smo dobro uro zasebnega ogleda in so nam pokazali tudi dele stolnice, ki so sicer zaprte očem javnosti. Milanska stolnica je posvečena je Mariji Kristusovega rojstva. V njej je sedež milanskega nadškofa, ki je trenutno kardinal Angelo Scola. Za dokončanje gotske stolnice so potrebovali skoraj šest stoletij. Je 5. največja cerkev na svetu in druga največja v Italiji ter redek primerek poznogotske arhitekture v Italiji, kjer se drugače niso navduševali nad gotskim arhitekturnim slogom mojstrov severno od Alp.

Slog cerkvene arhitekture je gotski in kot tak v obdobju italijanske arhitekture izjema. Fasado, ki je bila končana pod Napoleonom, je treba obravnavati kot mešanico baroka in gotike. Velik reprezentančen Stolni trg je bil ustvarjen od leta 1865 do 1873.

Milanska postavitev, z ulicami okrog stolnice razkriva, da je cerkev zavzemala osrednje mesto v rimskem Mediolanumu, saj je javna bazilika gledala na forum. Prvo stolnico, basilica nova je posvetil sveti Tekla in je bila zaključena leta 355. Sosednja bazilika je bila zgrajena leta 836. Stara osmerokotna krstilnica Battistero Paleocristiano sega v leto 335 in je še vedno vidna pod Milansko stolnico. Ko je ogenj leta 1075 poškodoval stolnico in baziliko, so objekt obnovili kot Duomo (splošen izraz v italijanščini za stolnico, ki se tehnično nanaša na cerkev, ki je uradni sedež nadškofa; izhaja iz latinskega domus – dom, hiša Boga.)

Streha je odprta za turiste (za doplačilo), in omogoča bližnji pogled na nekatere spektakularne skulpture, ki sicer niso vidne. Streha stolnice je znana po gozdu stolpičev in fial, postavljenih na občutljive zunanje opornike.

Tloris je sestavljen iz glavne ladje s štirimi stranskimi ladjami, prečno ladjo (transept), nato pa sledi kor in apsida. Višina ladje je približno 45 metrov, najvišji gotski obok popolne cerkve (manj kot 48 metrov stolnice Beauvais, ki ni bila nikoli končana).

V stolnici je pet širokih ladij, razdeljenih s 40 stebri, ki se odražajo v hierarhičnih odprtinah fasade. Tudi transepta imata stranske ladje. Stebri ladje so 24,5 metra visoki, apsidalna okna so velika 20,7 x 8,5 m. Ogromna zidana stavba je obložena z marmorjem iz kamnolomov, ki jih je Gian Galeazzo Visconti za vedno podaril stolnemu kapitlju. Vzdrževanje in popravila so zelo zapletena.

Notranja oblika stolnice je latinski križ s petimi ladjami – glavna ladja je dvakrat tako široka kot stranske – in vključuje triladijski transept, obdan z dvema zakristijama ob koru. 52 snopastih stebrov razdeli prostor, ti so običajno začinjeni s kapiteli z nišami, okrašenimi s kipi svetnikov, ki so v vrsti, bogato okrašeni, dopolnjeni s preroškimi figurami v zatrepih. Okna so izdelana iz barvnih steklenih plošč. Tla stolnice so nastajala od leta 1885 in bila zaključena do sredine 20. stoletja. So iz marmorja in kamna, prekrita z inkrustacijo.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD