FILIPINI: Kdaj, zakaj in kako?
Plaža, plaža, plaža… Morje, morje, morje… Sonce, sonce, sonce… To so bili osnovni razlogi za izbiro Filipinov za naslednje potovanje. Termin je bil enak kot preteklo leto in sicer 3. – 27. februar 2012. Klasičnih najbolj mrzlih 25 dni v Sloveniji je potrebno izkoristiti za odhod v tople kraje. Naredila sva si okviren plan, ki pa je bil v resnici precej spremenjen.
Na Filipinih lahko potuješ med otoki samo z letalom ter skoraj vedno najprej na Manillo in potem iz glavnega mesta na drug otok. Tako sva imela kar nekaj notranjih letov, ki pa so relativno poceni. Predvsem, če izbiraš manj obljudene otoke. Doma sva se odločila, da želiva videti lepe plaže, riževa polja, čokoladne hribčke, tarsierja, vulkan Mayon, Lake Tall, vulkansko plažo, plavati sem si želela s kiti ter doživeti zloglasno Manillo. Vse to in še več sva tudi dobila.
Letela sva iz Ljubljane in sicer Ljubljana – München – Doha – Cebu in nazaj Manilla – Doha – München – Ljubljana. Ker sva letela najprej direktno v Cebu in ne Manillo (da nisva izgubljala dneva), je bila cena karte dražja in sicer 900 eur/osebo (Qatar Airways). Budget je bil pred odhodom 100 eur na dan, vendar sva kmalu videla, da bo premajhen. Tako sva na koncu imela 120 eur/dan in porabila skupaj za celotno potovanje 4.500 eur (s kartami). Danes je letalska karta do Filipinov že smešno poceni (spremljaj www.posvetu.si).
Kaj naju je najbolj presenetilo? Ni bilo turistov. Veliko sva se potepala po manj obljudenih krajih in prvih 14 dni sva srečala le malo turistov.
Drugače pa Filipini – PLACE TO BE!!!