Tretji dan sva najela avto kar pred hotelom, tako da ni bilo težav s prevzemom avtomobila. Na Madeiri je zelo priljubljeno najemanje avtomobilov, zato ponudbe ne manjka na vsakem koraku. Odločila sva se za 2-dnevni najem, da si bova lahko v miru ogledala vse lepote otoka. Prvi dan se odločiva za velik krog in sicer najprej do Pico de Ariero, nato čisto na sever do mesta Porto da Cruz, nato po severni obali do vulkanskih jam v Sao Vicente in v Porto Moniz. Nazaj se bova vrnila po cesti, ki pelje po sredini otoka do Serra de Agua in nazaj do Funchala.

Severna obala otoka s čudovitimi pogledi na obalo in klife.
Pot sva začela z 1/4 rezervoarja in sva bila prepričana, da bo na poti kakšna bencinska črpalka. Po nekaj kilometrih groznih vzponov in spustov naju je pošteno skrbelo. Seveda nikjer nobene bencinske in nihče ne govori niti besede angleško. Odločiva se, da izpustiva razgled na Pico de Areiro in se odpeljeva čim hitreje do prvega večjega mesta, ker je šlo res na tesno. Prispeva v Porto da Cruz, ki izgleda še kar veliko mesto na zemljevidu, pa vendar ugotoviva, da nima bencinske. Joooj, to bo šlo res na kapljice. Obrneva in se napotiva do Santane – z zadnjimi vzdihljaji prideva do bencinske črpalke in šele takrat lahko mirno nadaljujeva pot. Torej moj nasvet – na pot po Madeiri s polnim rezervoarjem.

Ob cestah in poteh cvetijo ogromne hortenzije.
Santana je znana po simpatičnih, majhnih pisanih hiškah, ki jih je še okrog 100 tukaj naokoli. Vso pot do Santane sva osupla, ker ob cesti cvetijo hortenzije z ogromnimi cvetovi in občutek vožnje po botaničnem vrtu je nepopisen. Pot sva nadaljevala po severni obali do mesta Sao Vicente, kjer sva si ogledala vulkanske jame. Zelo zanimiv in predvsem poučen ogled po rovih, kjer je nekoč tekla lava. Ogledali smo si tudi 3D film, animacijo in razstavo.

Majhnih tradicionalnih hiš je še zelo malo ohranjenih.

Vulkanske jame so zelo zanimive za ogled.

Ogledate si lahko rove, kjer je med izbruhom vulkana tekla lava.
Med potjo je bilo nekaj tunelov prav grozljivih – samo izklesanih v skalo, voda je tekla na vse strani, po tleh odpadlo kamenje. Na trenutke sva se počutila kot v avtopralnici. Na srečo se je vse dobro izteklo.

Precej tunelov je na Madeiri samo izklesanih.
Naslednja postojanka je bil Porto Moniz z znamenitimi naravnimi bazenčki, ki jih je naredila lava (lava pools). Čeprav sva imela načrt, da se bova kopala, sva bila preutrujena. Odvrnila naju je tudi prevelika gneča.

Ob obalni cesti vseskozi videvamo naravne slapove.

Pogledi na obalo in klife so naravnost čudoviti.

Naravni lavini bazenčki, v katerih se voda prijetno ogreje.

Edino bolj urejeno kopališče lavinih bazenčkov je polno kopalcev.
Nazaj v Funchal sva se peljala po cesti preko planote po sredini otoka. Vozila sva se popolnoma sama. Kot bi se vozila po drugem planetu. Zadnja postojanka je bila še razgledna točka na Funchal z znamenitega klifa Cabo Girao. Grooozljivoooo…

Nazaj sva se peljala po planoti, ki je zelo samotna.

Cesta poteka ob strmih pobočjih in je na trenutke prav grozljiva.

Pogled z najvišjega klifa Cabo Girao proti tlom z višine 580 metrov.
Skupaj dnevni stroški = 172 eur
- hotel = 50 eur
- rent a car (1 dan) = 45 eur
- diesel = 25 eur
- voda = 1,60 eur
- čokolada + sadje = 3,4 eur
- čaj, malica = 9 eur
- kosilo pizza = 14,60 eur
- vstopnina vulkanske jame = 16 eur
- parking Porto Moniz = 1 eur
- pijača = 6,50 eur
