KOSTARIKA: Rajske plaže v Puerto Vieju (3. dan)

Andreja's WORLD 11.02.2014 Oddaj komentar

Dan se še vedno začne za naju zelo zgodaj, zvečer pa sva utrujena in zaspana že ob sedmih. Narobe svet! Ali pa mogoče pravi svet. Ugotovila sem, da mi to zelo ustreza, saj sem že čisto budna, ko se začne daniti in lahko popolnoma izkoristim dan. Noč v San Joseju je precej hladna, ker leži kar na visoki nadmorski višini. Seveda me zebe, kar nisem pričakovala. Komaj čakam, da se danes spustimo na obalo in da si dodobra pregrejem te svoje premražene kosti.

Krasen zaliv Punta Uva z mirnim morjem.

Ob desetih gre avtobus za Puerto Viejo. Vsak dan s terminala San Carlos odpeljejo štirje avtobusi za Puerto Viejo in sicer ob 8h, 10h, 12h in 14h. In to je to. Seveda je obvezno vnaprej kupiti karte, saj boste drugače ostali brez sedeža. Na bus postaji smo sami backpackerji. S taksijem se pripelje tudi družina s trimesečnim dojenčkom, ki se prav tako vkrcajo na bus. Obožujem takšne starše in videla sva jih res precej na poti. Pot do Puerta Vieja se najprej vzpenja in se nato počasi začne spuščati proti obali. Začutim topel zrak in končno mi je prijetno vroče. Po poti so sami nasadi bananovcev in po cesti en za drugim drvijo kamioni s frigo kontajnerji. Ta del Kostarike je znan po pridelavi ogromnih količin banan, ki jih najprej pripeljejo do nakladalnic in nato v luko Limon, od koder pridejo tudi v naše hladilnike. Celotno pot so z leve in desne strani nakladalnice. Težko je opisati kakšne količine banan so to. V en frigo kontejner spravijo 27 ton banan.

Natovarjanje frigo kontajnerjev polnih banan Chiquita na ladjo.

Bananovec raste približno 13 mesecev do cveta in nato še 6 mesecev, da zrastejo banane. Banane takoj zaščitijo z velikimi modrimi vrečami. Ko banane poberejo, je bananovec potrebno posekati, saj obrodi samo enkrat. Ni pa potrebno posaditi novega drevesa, saj iz iste korenine zraste nova rastlina. Žal je resnica tudi ta, da so te banane industrijsko pridelane in vsebujejo precej kemikalij. Menda te banane obrodijo tudi enkrat hitreje kot pa v divjini. Žalostno predvsem za nas, ker jemo samo še kemikalije. Opice in druge živali se teh banan ne dotaknejo, ker točno vedo, da vsebujejo kemikalije.

Nasadi bananovcev z bananami v modrih vrečah.

Končno prispemo v mesto, raje rečem manjšo vas Puerto Viejo, ki ima vse lastnosti obmorskega mesteca. Lahkotno, ležerno, soparno, vroče… Imava krasen hotel Blue Conga, ki ga vodi francoz Eric. Simpatičen mož nama dodeli krasno, čisto novo sobo, ker sva simpatična. Sobe izbira šele na podlagi obraza, ko te vidi v živo.

Počitek na najini verandi v hotelu Blue Conga.

Na voljo so tudi kolesa za izposojo in seveda midva hop na kolo in jaz na vsak način želim do Punte Uve, ki naj bi bil najlepši zaliv na Kostariki. Vendar pa mi dah zastane že ob čisto prvi plaži zraven hotela. Bela mivka, čista plaža in valovito morje – moje sanje. Vožnja s kolesi je prava dogodivščina. Vsi so na kolesih, kar nama je blazno všeč. Skoraj nobenega avtomobila, surf na kolo in gremo na plažo, v šolo, v trgovino, službo… Cesta je krasna in pelje tik ob plaži vse do Paname. Punta Uva je krasna in tam dočakava tudi lep sončni zahod.