Bohinjsko jezero je moje jezero. Tam se počutim vedno tako lepo in umirjeno. Pa naj bo jesen, zima, poletje ali ravno prav topel spomladanski dan kot je bil včerajšnji. Pogosto sva tam in prehodiva celoten krog okoli prekrasnega Bohinjskega jezera. Parkirava v Ukancu, kjer je nekoliko več miru in se podava na krožno pot. Za 11 km poti potrebujeva dve uri zmerne hoje. Včeraj je bil preprosto prekrasen in popoln dan ob jezeru. Sicer pa slike povedo več kot besede, pa čeprav so narejene s telefonom, ker je bila baterija najinega Nikona žal prazna in sva se prepozno spomnila, da ga potrebujeva.