Skip to content

NAMIBIJA: Načrt potovanja (11 dni)

Namibija. Sanje vsakega popotnika. Tudi jaz sem jo sanjala in si sanje uresničila. Hkrati pa ugotovila, da si te sanje in sanje po res lahkem in čudovitem pravem afriškem safariju lahko uresniči vsak. To je namreč dežela, ki je zelo razvita, vožnja je dovolj enostavna, da jo zmore vsak povprečen voznik, trgovine so založene v večjih mestih kot pri nas in turistov je še ravno prav. Dežela pa čudovita, kontrastna, pustolovska in polna raznolikih živali. Če se kadarkoli razmišljali o safariju, je to zagotovo najboljša izbira na afriškem kontinentu. In kaj je najbolj pomembno – ne bo vam popolnoma izpraznila denarnice in 10-letnih prihrankov.

namibija-in-bocvana-2016-2041


OSNOVNE INFORMACIJE

Do Nambije je od septembra 2016 tudi veliko lažje pripotovati. Ena najboljšihj letalskih kart na svetu Qatar Airways je vzpostavila redno linijo, tako da iz Zagreba z lahkoto in tudi za normalno ceno pripotujete kadarkoli v Namibijo. Žal si morate predtem urediti vizo na ambasadi na Dunaju, ki vam bo vzela nekaj dodatnih Evrov in živcev, a nič zato. Se izplača. Dovolj hitro si tudi rezervirajte avtomobil z opremo za kampiranje. Potrebnih ni nobenih cepljenj, kar je seveda super tudi za potovanja z majhnimi otroki.

Več podrobnih navodil najdete v mojem zapisu Kdaj, zakaj in kako? ter Kaj spakirati za potovanje v Namibijo.

IMG_8540

Vse, kar je zelo pomembnega je tudi še izbira časa potovanja. Najboljše je od julija do oktobra, kar je odličen čas tudi za nas, saj je čas poletnih počitnic. V poletnih mesecih je seveda večja gneča, zato si planirajte potovanje več mesecev vnaprej. Kapacitete so res omejene in zagotovo polne. V našem poletju je tam takrat zima in potem začetek pomladi. Pripravite se na zelo nizke temperature ponoči (malo nad ničlo) in zelo visoke podnevi (35+). Torej spakirate tudi bundo, rokavice, kapo in pazite, da opravite večerno tuširanje, ko je še na nebu sonce. Potem postane hudo mrzlo in skakati gol po kampu res ni prijetno. V teh mesecih je tudi najboljši safari, saj so vidne zelo daleč, ker ni trave in listja na drevesih. Hkrati pa je velika suša in morajo vse živali priti do vodnih kotanj in tam jih pričakate vi s svojim avtomobilom. V drugih mesecih imajo vode in hrane dovolj na drugih področjih in jih žal ne boste videli v tako velikem številu.

namibija-in-bocvana-2016-2211


HRANA NA POTI

Če sva se morala v Ugandi truditi za kakšen bolj pošten grižljaj, je bilo na tem potovanju vsega toliko več in zagotavljam vam, da lačni ne boste. No, mogoče vegeterjanci in vegani, kajti na krožniku je vsak dan meso. Ne običajno meso, ampak pravkar ulovljena bodisi divjačina bodisi govedina z ogromnih kmetij, ki so na pašnih področjih. Ker sva na celotni poti kampirala, sva si zajtrk in malico oziroma večerjo pripravljala kar sama. Seveda sva morala sproti skrbeti, da nama zaloge v hladilniku in shrambi niso pošle. Zatrdim lahko le eno – vse meso je bilo božanskega okusa, odlično pripravljeno in zelo ga pogrešam, ker v Sloveniji takšnega štiklca pač ne dobiš pogosto niti v najboljših restavracijah. V trgovini pa sploh ne. Za vse ljubitelje steakov je destinacija kulinarični “raj na zemlji”.

Več o hrani na poti

namibija-in-bocvana-2016-372


KAMPI NA POTI

Na celem naravnost sanjskem potovanju po Namibiji in Bocvani sva spala v najinem mini kamperju, ki sva ga najela pri podjetju African Tracks s sedežem v Windhoeku. Popotniška kultura v tem delu sveta je naravnana na kampiranje v zelo urejenih, čistih, prostornih kampih, ki so povsod po obeh državah. Na svoji poti boste srečevali enake popotnike – najet džip znamke Toyota Hilux (redki so drugi), nato pa možnost spanja na strehi v šotorih (enemu ali dveh) ali v kabini (101 različica nadgradnje avtomobila). Vsaj v sezoni je zelo dobro kampe tudi rezervirati več mesecev vnaprej (nekatere tudi eno leto), saj je popotnikov res precej. Midva sva bila z najino potujočo hiško in kampi res nadvse zadovoljna.

Vsi kampi na poti zelo podrobno

namibija-in-bocvana-2016-152

dsc_4123


VSI STROŠKI POTOVANJA

Najino 17-dnevno potovanje po Namibiji, Bocvani in v Zimbabve do Viktorijinih slapov je bilo zelo intenzivno in resnično nepozabno. Vse tri obiskane države so imele svoje posebnosti in lepote, ki jih druga ni imela. Skupni imenovalec je zagotovo nepozaben safari. Opazovanje živali v njihovem naravnem okolju je za naju nekaj najlepšega v življenju. Na poti sva si privoščila vse in še več, zato so tudi stroški temu primerno visoki. Z najeto Toyoto Hilux sva naredila kar 4.978 kilometrov, spala v 15-ih različnih kampih, pojedla vsaj ducat odličnih steakov ter se razvajala ob nepozabnih sončnih vzhodih in zahodih. Takšen afriški špas res ni poceni, a je vreden vsakega centa.

Na celotnem potovanju sva skupaj zapravila 6.133 EUR oziroma 3.066 EUR na osebo. Klikni za podroben pregled stroškov potovanja.

Vsi stroški potovanja samo v Namibijo so lahko precej nižji, saj je Namibija precej cenejša od Bocvane. Stroškovnik si lahko sami naredite, če seštejete stroške potovanja pod vsakim dnem posebej in dodajte še strošek za letalske karte, vize in najem avtomobila.

dsc_3722


NAČRT POTOVANJA – 11 DNI

Pripravila sem 11-dnevni načrt potovanja. Seveda ga lahko podaljšate za kolikor dni hočete, a to je res minimum, ki je potreben za obisk te čudovite dežele. Midva sva potovala v začetku septembra in bil je res zelo primeren čas. Počasi se je začela pomlad, temperature ponoči so se gibale še vedno malo nad ničlo, tako da je bilo precej mrzlo. Podnevi pa seveda zelo vroče in sončno. Vreme septembra – ves čas toplo in sončno brez kaplje dežja. Vse stroške najinega potovanja si lahko ogledate pri vsakem zapisu posebej in si lahko s tem naredite res podroben stroškovnik svojega potovanja. Midva sva potovanje podaljšala v Bocvano, zato so bili skupni stroški precej višji. Namibija pa je veliko cenejša in nikakor ne boste zapravili takšne velike vsote.


Načrt potovanja

Iz Ljubljane v Windhoek (1. dan)

Najino 17-dnevno potovanje se je začelo v le 20 kilometrov od doma oddaljenem domačem letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Okrog 13h sva poletela veliki novi dogodivščini naproti. Najprej v Frankfurt z domačim prevoznikom Adria Airways. Prispeli smo skoraj čisto točno, a tudi midva sva si pustila vmes dovolj časa, da z vlakom zamenjava terminal in se v miru vkrcava na naslednji direkten let do glavnega mesta Namibije. Iz Frankfurta v Windhoek smo leteli dobrih 10 ur, praktično povsem naravnost na jug. Let je bil odličen, tudi postrežba super in zelo na nivoju tudi hrana. Prva izkušnja z Air Namibia je torej zelo dobra. V Windhoek smo prispeli po planu ob 5.30 po lokalnem času (samo eno uro za nami). Welcome Namibia!

nokia_namibija-in-bocvana-2016-3

Glavno mesto Namibije – Windhoek (2. dan)

Ker Qatar prileti v Namibijo ob 9h dopoldan, predlagam, da si prvi dan podaljšate v Windhoeku, se spočijete in naslednji dan odpotujete proti Sesriemu. Voziti dolgo pot do Sesriema po celi noči na letalu je precej naporno. Nama sicer ni preostalo drugega, a sva zelo navajena takšnih norosti, ki pa jih drugače res ne priporočava. V miru prevzemite avtomobil, pojdite v trgovino, si oglejte kakšno znamenitost, predvsem pa nadoknadite potreben spanec.

iphone_namibija-in-bocvana-2016-25

Neskončni makadam do Sesriema (3. dan)

Ob zgodnjem jutranjem pristanku na letališču v Windhoeku sva se kot večina ostalih turistov postavila na okence za menjavo denarja. Nato naju je najemodajalec avtomobila odpeljal do njihove pisarne v Windhoeku. Prevzela sva najino Toyoto Hilux za naslednjih 15 dni, ki je bila hkrati tudi najina hišica. Odpravila sva se po nakupih v najbližji Spar in se odpravila na dolgo, dolgo in prašno neskončno pot proti Sesriemu. Kljub najbližji poti sva vozila več kot 5 ur oziroma 360 km. Srečala sva le mogoče ducat avtomobilov. Le pesek, kamenje, kanjoni in nekaj skromnih hiš. Skoraj pred ciljem sva srečala tudi prvega oryxa. Zares utrujena sva se samo še namestila v kampu in opazovala prekrasen sončni zahod.

namibija-in-bocvana-2016-27

Nadrealistična Sossusvlei in Dead Vlei (4. dan)

Končno sva malce prišla k sebi in se naspala. A tukaj čas teče povsem drugače in popolnoma drugačni popotniki so okoli vas. Vsi se zbujajo že pred zoro in tudi pospravijo opremo. Ob sončnem vzhodu ni več nikogar v kampu. Midva sva že norca, ampak tukaj – ne seževa jim do kolen. Po obilnem zajtrku sva se počasi odpravila do vhoda v nacionalni park Sossusvlei, kupila 24-urno karto te se počasi odpravila na ogled najstarejše puščave na svetu. Uau, vsak prizor za prizorom je neverjeten. Rdeče sipine vseh oblik in velikosti ter oryxi čez cesto. Tudi noje sva videla na poti. Ustavila sva se tudi pri najlepši sipini 45 in si ogledala znamenito nezemeljsko glinasto kotanjo Dead Vlei z mrtvimi drevesi. Do poznega popoldneva sva se vrnila v kamp in si privoščila prvi oryxov steak. Njami!

namibija-in-bocvana-2016-333

Jutranje sipine in čudoviti flamingi (5. dan)

Če sva se včeraj čudila zgodnjemu vstajanju sosedov v kampu že po trdi temi, naju je pa tokrat res na rit vrglo. Tokrat pa že več kot eno in pol ure pred sončnim vzhodom (okrog 4.30) ni bilo nikogar več v kampu, kjer smo bili zvečer pošteno natlačeni. Jao, sami norci. Razlog je samo eden – priti do ali celo na vrh sipine do sončnega vzhoda. Nekateri se celo odločijo za obisk Dead Vlei-a, kar pomeni še veliko več časa. Midva sva se odločila za lepo, samotno, neobljudeno sipino, kjer sva bila sama. Počakala sva na sončni vzhod in nato odpeljala proti Swakopmundu. Makadamska cesta, prve puščavske zebre, divji konji, osamljeni noji in nekaj oryxov. In veliko ničesar. V zalivu Walwis pa so naju pričakali prekrasni flamingi in razposajeni delfini.

namibija-in-bocvana-2016-675

namibija-in-bocvana-2016-978

Rezervat tjulnjev in poslikave Bušmanov (6. dan)

Noč je bila zelo mirna, a tudi zelo hladna. Tokrat sva malo dlje spala, saj imava v načrtu malce manj vožnje, a še vedno 326 kilometrov. Po zajtrku sva se odpravila po obalni cesti do naravnega rezervata tjulnjev, kjer domuje skozi celo leto ena največjih kolonij na svetu. Ob poti sva se čudila vsem razbitinam nasedlih ladij, ki jim Atlantik v zgodovini ni prizanesel. Dobro uro sva zdržala s tjulnji, nato pa po široki in prašni makadamski cesti do osamelcev Spitzkoppe, kjer sva se namestila na najboljšem prostoru za kampiranje pod naravnim mostom. Pozno popoldan sva šla tudi na ogled starodavnih poslikav Bušmanov, ki so jih narisali na stene rdeče obarvanih osamelcev. Zvečer sva v čisti tišini uživala ob ognju ter prekrasnem sončnem zahodu in pod tisočerimi zvezdami.

namibija-in-bocvana-2016-1064

Črede slonov in žiraf v nacionalnem parku Etosha – Okaukuejo (7. dan)

Za današnji dan sva imela doma drugačen plan, a sva bila potem sama sebi zelo hvaležna, da sva ga zadnji trenutek spremenila. Odločila sva se, da za en dan podaljšava ogled živali v nacionalnem parku Etosha. Tako sva pridobila eno noč v kampu znotraj parka in sva tako lahko prenočila v vseh treh kampih znotraj parka. Zaradi te odločitve sva si tudi malce skrajšala naporno makadamsko pot in jo ucvrla po odlični cesti do vhoda Okaukuejo v parku Etosha. Prispela sva pozno, a še vedno dovolj zgodaj, da sva lahko opazovala ob kičastem sončnem zahodu črede slonov, žiraf, oryxov in antilop ob vodni kotanji znotraj parka. Prvič v življenju sva videla povsem od blizu tudi čisto pravega črnega nosoroga. Čista afriška poezija!

namibija-in-bocvana-2016-1668

Levi, nosorogi, hijene in šakali v nacionalnem parku Etosha – Halali (8. dan)

Že pred sončnim vzhodom sva bila v avtomobilu na preži za živalmi v nacionalnem parku Etosha okoli kampa Okaukuejo. Izplačalo se je, saj sva že po nekaj kilometrih zagledala ločeni  dve skupini levinj, ki so spretno zasledovale svoj zajtrk. Nepozabno. Vrnila sva se v kamp, v miru zajtrkovala in pospravila stvari. Nato pa cel dan preživela na nepozabnem safariju. Množice slonov, žiraf, antilop, nojev, bivolov, kudujev, zeber, hijene, šakali. Noro, res noro. Nato pa še za posladek dneva – v senci krošnje velikega dreveda dva leva na petih metrih razdalje. Safari, ki “gate trga“. Resnično!

namibija-in-bocvana-2016-2121

Leopard in levinje z mladičkom v nacionalnem parku Etosha – Namutoni (9. dan)

Niti v sanjah si nisem predstavljala tako čudovitega safarija v nacionalnem parku Etosha. Tokrat sva le malo dlje spala, saj sva včeraj praktično videla vse in je bil danes precej bolj umirjen dan. Na sporedu je bil safari med kampom Halali in Namutoni na severu. Izbirala sva različne poti ter vodne kotanje. Kar naenkrat pa izza grma tik ob cesti zagledava tri levinje, ki so spale kot ubite, saj so pravkar pojedle celo zebro. Zraven njih je bil tudi mladiček, ki je bil prav živahen. Po kosilu sva se odpeljala nazaj do suhe vodne kotanje, kjer je tudi votlina pod skalami. V senci je počival čudovit leopard, ki nama je nato priredil pravo gledališko predstavo. Čista poezija!

namibija-in-bocvana-2016-2593

Vožnja nazaj v Windoek (10. dan)

Midva sva pot sicer nadaljevala iz Etoshe proti Bocvani. Če ste se odločili samo za Namibijo, potem vas čaka pot v Windhoek po lepi asfaltirani cesti. V glavnem mestu vrnite avtomobil, pojdite na kosilo v Joe’s in se dobro naspite pred jutrijšnjim potovanjem nazaj domov.

namibija-in-bocvana-2016-1423

Iz Windhoeka proti Sloveniji (11. dan)

Iz Windhoeka do letališča potrebujete dobro uro, potem pa vaš čaka le še prijeten let nazaj proti domovini. Zagotavljam vam, da boste že nekaj dni po prihodu domov želeli nazaj v Namibijo. Jaz že nekaj tednov sanjam, kdaj bi šla ponovno nazaj. Resnično!

namibija-in-bocvana-2016-1361

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: