Železniška postaja v Kyotu je moderna in ogromna.

Ker je Kyoto že precej veliko mesto (1,64 mio prebivalcev) sva se odločila za nakup dnevne karte za mestni metro (4,5 EUR). Predvsem je bil tudi razlog v tem, da mesto leži v kotlini in templji so večinoma na obrobju mesta oziroma kar precej oddaljeni od samega središča. In še seveda vsak na svojem delu mesta. 🙂 Nekateri se odločijo tudi za raziskovanje mesta s kolesom, kar je tudi odlična izbira.

Vrata San-Mon pred templjem Nanzen-ji. Lahko se povzpnete celo na vrh.

Kyoto je prestolnica japonske kulture in tukaj se je pisala skoraj celotna zgodovina. Velja za enega najbolj kulturno bogatih mest na svetu, saj je v mestu kar 17 znamenitosti Unescovega seznama kulturne dediščine, več kot 1.600 budističnih in več kot 400 šintuističnih svetišč. Kyoto s svojim predhodnim imenom Heian-kyo, je leta 794 postal prestolnica Japonske in tudi ostal prestolnica vse do leta 1868, ko je prestolnica postal sedanji Tokyo.

Eden najlepših templjev v vasici templjev Daitoku-ji.

Najprej se podava na sever mesta z metrojem do postaje KITAOJI-DORI in potem kar peš (hm, kakšen dober kilometer hoje) do templja DAITOKU-JI. Pravo mesto templjev in nekateri med njimi so tudi odprti za obiskovalce.

Do najlepšega templja vodi magična bambusova pot.

Vztrajno nadaljujeva peš do naslednje postojanke – vrhunca tega dne, zato hoja ni niti toliko naporna. Kakšne 3 kilometre hoje je še naprej do tempeljske vasi KINKAKU-JI (vstopnina 3 EUR), kjer je seveda zvezda GOLDEN PAVILLION. Leži ob jezeru in v krasnem ambientu japonskega vrta. Njegov odsev je celo viden v vodi in resnično tempelj, ki ti vzame sapo.

Resnično zvezda med templji – Golden Pavillion v Kinkaku-ji.

Noge že precej bolijo, zato se za nazaj odločiva za avtobus, ki vozi do metro postaje od kjer sva prišla peš. Naslednja postaja je bila še palača s parkom – KYOTO IMPERIAL PALACE AND PARK. Palača je bila zgrajena že leta 794, a je bila večkrat uničena in sedanja zgradba je od leta 1855. V palači organizirajo oglede ob vnaprejšnji rezervaciji. Ogromen park, a palača je skrbno skrita za visokimi zidovi, tako da ne vidiš praktično nič. Škoda časa in prehojene 3 kilometre. Park je kot vsi ostali skrbno urejen, a nič prav posebnega.

Zaslužen počitek in nagrada v TOP slaščičarni Rokkan Shuhari.

Nadaljujeva še do drugega dela mesta in sicer do templjev NANZEN-JI, ki ga obkroža ogromno zasebnih vrtov ter tudi manjših templjev. Lep in zelo miren prostor za oddih in sprostitev.

Krasen tempelj Nanzen-ji, ki ga obkroža veliko število manjših templjev.

Templjev je bilo za danes dovolj, zato se odpraviva še do zelo poznane ulice PONTO-CHO. Ozka ulica, kjer so same restavracije, ki imajo terase obrnjene na reko. Zvečer je tukaj krasno vzdušje in odlična atmosfera. Lokal pri lokalu v več nadstropjih – za tiste z več energije ob večerih. Nama je žal zmanjka, ko se zvečeri.

Živahen predel mesta Ponto-cho – restavracije, lokali in nočno življenje.

Zvečer se na ulicah Ponto-choja dogaja.

Še do starega mestnega dela GION, kjer so še vedno tipične japonske lesene hiše in seveda tudi tukaj še vedno ob večernih urah nastopajo prave gejše. Če jih lahko kje ujamete v svoj objektiv, je to zagotovo tukaj. Potrebna bo tema in nekaj vzrajnosti.

Ulice v predelu Gion so rezervirane za prave gejše.

Tudi za domače družine so ulice v Gionu zelo zanimive.

Gion – če ste vztrajni lahko zvečer na ulici opazite pravo gejšo.

Stroški dneva = 120 €

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD