Moja shishigashira v bonsajski verziji.

Z vlakom se najprej odpeljete do postaje Omiya, kjer se nato z zelo lokalnim vlakom odpeljete še dve postaji do postaje Omiya Koen (doplačilo). Prispete naravnost v majhno vasico OMIYA BONSAI VILLAGE, kjer ste le nekaj metrov oddaljeni že od prvega zasebnega bonsajskega vrta. Mirna in prekrasna vasica živi že od leta 1925. Zaradi velikega potresa, ki je bil v Tokyu leta 1923, so veliki umetniki bonsaizma, poiskali novo, primernejšo lokacijo. Vas Omiya je bila izbrana zaradi čiste vode, odlične kakovosti zemlje ter nenazadnje velikosti zemljišč.

Vas Omiya je naravnost čudovita in mirna – pravljično vzdušje.

Najprej sva si ogledala muzej OMIYA BONSAI ART MUSEUM (vstopnina 4,5 EUR), ki je le nekaj ulic oddaljen od železniške postaje. Ko sva se sprehajala po ulicah, je bila strašna tišina, pa čeprav sva bila med tednom. Srečala sva le nekaj domačinov in med njimi tudi starejšo gospo, ki ni znala niti besedice angleško, pa se je tako želela pogovarjati z nama. Turistov enostavno ni. Nisva srečala niti enega samega turista v celi vasi.

Obisk muzeja bonsajev z najlepšimi primerki je preprosto vrhunec dneva.

V muzeju vam najprej razložijo vse osnove bonsaizma – kaj je bonsai, kakšne so oblike bonsajev, kako se umeščajo v prostor, kako jih oblikujemo in podobno. Nato so seveda v zunanjem delu muzeja razstavljeni najlepši bonsaji, ki že imajo končne oblike. Naravnost čudoviti! Če vsaj malce poznate umetnost bonsaizma, potem vam je zelo hitro jasno koliko let so stara ta drevesa ter koliko ur dela in ljubezni je vložene v majceno drevo.

Bonsaji v muzeju so zelo stari in naravnost prečudoviti.

Na žalost je fotografiranje prepovedano. Dovoljujejo le fotografiranje bonsajev, ki so tisti dan na posebnem delu muzeja. Vsak dan jih nekaj postavijo na ogled, ostali pa so samo za spomin. 🙂

Pa še jablana s pravimi sadeži v bonsajski izvedbi.

V muzeju vsak dan na ogled in slikanje postavijo le najlepše bonsaje.

Nato sva si ogledala še ZASEBNE BONSAJSKE VRTOVE v vasi in sicer največje in tiste, ki so bili odprti. Vse vrtove (razen enega) si lahko ogledate zastonj in načeloma so vedno odprti. Pozvonite na zvonec hiše in tam vas bodo pričakali prijazni lastniki oziroma kar bonsajski mojstri. Tukaj delajo tudi študentje, ki so očitno na praksi. Vsakega obiskovalca so izredno veseli, v vrtu lahko preživite kolikor časa želite, si ogledate vse bonsaje. Je pa res, da jih ima vsak vrt po nekaj sto na nekaj 10 kvadratnih metrih. Raj za ljubitelje, dobesedno!

Zasebni vrtovi so odprti za obiskovalce in imajo prekrasne primerke.

Fotografiranje je povsod strogo prepovedano, saj so bonsaji kot slike, ki jih potem tudi redno razstavljajo na mednarodnih razstavah. Vse bonsaje v vrtovih lahko seveda tudi kupite in moram priznati, da so cene krepko nižje od cen pri nas. Za nekaj fotografij sva se kljub vsemu le uspela dogovoriti.

Večina bonsajev v vrtovih je tudi na voljo za nakup.

Po vrtnitvi nazaj v Tokyo sva imela pravo raziskovalno nalogo, saj sva si zaželela TAKOYAKI. Tradicionalno jed – pečeno kroglo iz testa, v kateri je nekaj zelenjave (korenček in še nekaj) ter kos hobotnice. Vse skupaj popečejo na vroči plošči (poseben model) in na koncu postrežejo z želenim prelivom in naribanim sirom. Oh, kako zelo dobro!

Takoyaki – krogle iz testa z zelenjavo in koščkom hobotnice.

Za temi božanskimi kroglami se mi pa toži in jih prav pogrešam.

Ker je ostalo še nekaj časa in kar ni bilo konca dneva, sva poiskala še četrt KAPPABASHI ali “Kitchen Street”, kjer prodajajo samo kuhinjske pripomočke (nože, posode, modelčke…) in tudi tiste modele hrane, ki jih lahko gledate v vsaki restavraciji v izložbi. To je pa prav čudna trgovina, ker bi kar vse pojedel. Ups, plastično je.

Na ulici Kappabashi prodajajo samo kuhinjske pripomočke.

Ker sva bila oddaljena od svojega hotela le nekaj ulic stran, sva si ogledala še zadnji tempelj SENSO-JI, ki je zelo lep, a turistično zelo zelo obiskan. Gneča, gneča, gneča. Sva kar pobegnila proti hotelu, a žal prepočasi. Ujela naju je le 500 metrov stran od hotela takšna nevihta, da sva obtičala v trgovini in se nisva mogla premakniti uro in pol. Tokyo je plaval – na ulicah je bilo pol metra vode, zalilo je vse trgovine, veter je močno pihal, mokri smo bili že v sami trgovini. Kljub vsemu sva se po uri in pol odločila zaplavati v supergah proti hotelu. Še sreča, da sva imela v sobi odličen sušilnik za lase. Dela je bilo precej… 🙂

Tempelj Senso-ji je zelo lep, a za moj okus je tukaj prevelika gneča.

Stroški dneva = 99 €

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD