VIETNAM IN KAMBODŽA: Vodne lutke v Ho Chi Minh Cityu (4. dan)

Andreja's WORLD 09.02.2016 Oddaj komentar

Po vseh dneh na poti sva se končno vsaj malce naspala in odletela proti Vietnamu v Ho Chi Minh City. Bivši Sajgon je največje vietnamsko mesto, ki pa slovi predvsem po nočni tržnici in uličnih restavracijah, ki zaživijo, ko se znoči. Že ob prihodu sva ugotovila, da nekaj manjka. Manjkal nama je vrvež in gneča. A sva hitro ugotovila, kje se skriva odgovor. Bilo je praznovanje lunarnega novega leta (TET). Večdnevni prazniki, ko so zaprte vse trgovine, banke, večina restavracij, mestna tržnica. A na drugi strani sva imela srečo, saj sva lahko doživela njihovo praznovanje z vsemi običaji. Bilo je nepozabno. Zvečer sva si ogledala še edinstveno tradicionalno predstavo z vodnimi lesenimi lutkami v mestnem gledališču in se (pre)najedla uličnih prigrizkov.

IZ SIEM REAPA V HO CHI MINH CITY

Iz Siem Reapa sva odletela naravnost v Ho Chi Minh City že v dopoldanskem času. Ko sva prispela, sva hitro uredila vietnamsko vizo (prej sva imela že doma urejen “approval letter” – brez tega ne moreš vstopiti v državo) in si hitro našla prevoz z letališča (mestni avtobus številka 152 – Airport Bus) do najinega hotela, ki je bil povsem v centru mesta ob tržnici oziroma avtobusni postaji, ki se imenuje Ben Than Market. Od tam sva imela do hotela le nekaj 100 metrov hoje.

SPREHOD PO ULICAH SAJGONA

Ker sva bivala res v strogem centru, sva imela praktično vse pred nosom. Najprej sva se sprehodila do gledališča, kjer sva si kupila vstopnici za večerno predstavo z tradicionalnimi vodnimi lutkami. Nato sva naredila še daljši sprehod med ulicami in uživala prve ure v Vietnamu. Vse je bilo precej mirneje kot običajno, a še vedno gneča. Motoristov pa toliko, da res samo gledaš. Sajgon ima 9 milijonov prebivalcev in 5 milijonov motorjev. Si predstavljate? Ampak promet teče. Nihče se ne pritožuje, vsi zelo počasi vozijo in se izogibajo drug drugemu. Avto in avtobus imata absolutno prednost. Motor nima niti najmanjše možnosti. Nihče ne upošteva rdeče in zelene signalizacije. Vozijo. Tudi pešcem nihče ne ustavi. Moraš čez desetpasovnico, v nori gneči in brez signalizacije. Greš, hodiš, ne gledaš. In vse teče kot namazano.

ZNAMENITOSTI SAJGONA

V Sajgonu ni prav dosti za videti. Ogledala sva si samo mestno katedralo, ki ji pravijo zaradi svoje zunanje podobe Notre Dame. Žal nas v notranjost niso spustili, ker so imeli ravno obred. Ogledala sva si tudi staro glavno pošto, ki je ostala iz francoskih časov. Najbolj znana zgradba pa je gotovo palača združitve Vietnama ali Reunification Palace. Ho Chi Minh City ponuja tudi ogled muzejev (predvsem vojnih), kar sva midva namenoma črtala s seznama. Po mnogih govoricah v vseh muzejih prikazujejo precej enostransko zgodbo. Mesto je bilo za čas TET-a zelo lepo okrašeno in pred vsako zgradbo je bilo rumeno drevo z okraski (naše božično drevo) in rumene rože.

TRADICIONALNA PREDSTAVA VODNIH LUTK

Predstavo z vodnimi lutkami si lahko ogledate bodisi v Ho Chi Minh Cityu bodisi v Hanoju. Midva sva se odločila za ogled tukaj in sva si jo ogledala v WATTER PUPPET SHOW THEATRU. Predstava se je začela ob 18.30 in oder gledališča je spremenjen v precej velik bazen z vodo. Z obeh strani odra so po trije glasbeniki, ki pripovedujejo zgodbo (v domačem jeziku, tako da ne razumemo nič) in igrajo glasbo na tradicionalnih glasbilih.

Zgodovina vodnih lesenih lutk sega v 11. stoletje in sicer v čas vladanja dinastije Ly. Rdeča reka (Red River) je pred izgradnjo mnogih nasipov vsako leto močno poplavila velika mesta in polja. Popljavljala je celo regijo, zato so si že takrat izmislili igro, ki bi potekala v vodi, saj tako prikazuje dejansko stanje v državi. Najprej so imeli predstave na prostem, potem pa so se preselili tudi v notranje prostore z umetnimi bazeni in tako vsa stoletja ohranili kulturno zgodovino. Lutke so velike od 30 do 100 cm in za zaveso jih upravlja nekaj ljudi, ki so povsem v vodi. Težke so med 1 in 5 kg, tako da je dela z njimi kar precej.

Predstava je res nekaj posebnega, saj je vedra in spremlja jo lepa glasbena spremljava. Na začetku razdelijo tudi gledališke liste, tako da približno poznaš zgodbo in dogajanje na prizorišču. Igrajo odlomke iz običajnega življenja – delo na polju, lovljenje rib, igranje v vodi, ples ipd. Zanimivo. Predstava traja 45 minut.

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA

Ko sva prišla v večernih urah iz gledališča, pa nisva mogla verjeti očem. Množice družin, parov in posameznikov so se zgrinjale v mestni park, kjer je potekalo novoletno praznovanje. Seveda sva tudi midva plačala vstopnino (1 USD) in šla na praznovanje. A praznovanje ni kot pri nas – alkohol in dretje. Tam praznujejo povsem mirno z ogledom razstave rož in živali, koncertom, igrami za otroke in odlično hrano. Ker sva bila edina belca, so naju gledali in se fotografirali z nama. Midva sva uživala na ogledu res vrhunske bonsajske razstave z več 100 primerki in ob prigrizkih. Vrhunsko sva skočila še enkrat v novo leto.